Bum. Bum. Bum. Malenkost, ki vas loči od življenja svojih sanj.

Janez je bil naveličan vsega skupaj. Vsak dan enako prelaganje lesenih plošč s tekočega traku na tekoči trak. Vsak mesec iste skrbi, ali bo ostalo dovolj denarja za položnice. Vsak dan iste bolečine v križu. Edini izhod iz sivine življenja je bila nogometna tekma in pivo s prijatelji.

Ko je Janez dopolnil 60 let, je hudo bolan obležal v bolnišnici in razmišljal o svojem življenju. Spomnil se je na to, da si je kot otrok želel ogledati piramide in potovati na Japonsko. Spomnil se je, kako si je želel postati pevec ali pa komedijant. Toda vse te mladostniške sanje so ostale zaprašene nekje v podstrešju časa.

Janez je naslednji dan umrl.

David je bil naveličan vsega skupaj. Vsak dan enako prevažanje kovinskih plošč z enega mesta v proizvodnji na drugo. Vsak mesec enake finančne skrbi.

Ko je David dopolnil 25 let, je hudo poškodovan obležal v bolnišnici. Težka kovinska plošča mu je stisnila roko in ostal je brez konic prstov. Zdravniki so jih sicer poskušali rešiti, toda pomoči ni bilo več.

Štirimesečna bolniška odsotnost je Davidu, ki je bil navajen trdega dela, prinesla nekaj, česar ni nikoli imel. Čas. Veliko časa. In ker ni vedel, kaj drugega početi, je v tem času razmišljal. Razmišljal je o svojem življenju in o tem, kaj si resnično želi od njega. Nato pa sprejel odločitev o spremembi in šel v akcijo.

David Hriberski je danes uspešen podjetnik in avtor knjige Tvoja zgodba je večja, kot si ti misliš.

Medvedek Pu - najboljši učitelj za uspeh v življenju

Medvedek Pu prihaja v pritličje po stopnicah za Christopherjem Robinom. Ta ga drži za noge, tako da medo z glavo zadeva v stopnice. Bum, bum, bum – to je za medvedka edini način, na katerega se da priti dol po stopnicah. Včasih se mu sicer zdi, da bi lahko obstajal tudi kakšen drugi način … toda kaj, ko nima časa razmišljati o njem, saj se neprestano zadeva z glavo ob stopnice.

To je prva scena v knjigi o medvedku Puju. In naše življenje je pogosto podobno tej sceni.

Dolgočasna služba, TV, plačevanje položnic, nakupovanje, pijača s prijatelji, pritoževanje in opravljanje šefov, enkrat na leto dopust, za katerega komajda napraskamo denar, praznovanje nekaj rojstnih dni in nato ponovitev.

Bum, bum, bum.

Nekje globoko v sebi vemo, da obstaja tudi drugačna pot. Toda kaj, ko nimamo časa razmišljati o njej.

Bum, bum, bum.

David zase pravi, da je imel srečo, da je doživel delovno nesrečo. Če je ne bi doživel, ne bi nikoli ušel avtopilotu življenja v sivini.

Nesreča mu je prinesla čas za razmišljanje. In razmišljanje je tisto, kar večino ljudi loči od življenja, ki so si ga vedno želeli živeti. Razmišljanje je tista malenkost, ki nekoga, ki se z mukami prebija skozi življenje, loči od tega, da zaživi življenje svojih sanj.

Toda samo razmišljanje ni dovolj. Treba je tudi razmišljati v pravo smer. Podobno, kot če se potopi ladja, ni dovolj, da le plavaš. Da se lahko rešiš, moraš plavati v pravo smer - proti obali.

"Odučiti" se morate, kar ste se naučili

V filmu Vojna zvezd: Imperij vrača udarec je scena, v kateri mladi Luke Skywalker poskuša z mislimi dvigniti manjšo vesoljsko ladjo. Ko mu to ne uspe, reče svojemu mentorju, Mojstru Jodi: "Nikoli mi ne bo uspelo. Eno je dvigniti kamen, drugo pa vesoljsko ladjo!"

Joda zavzdihne: "Vedno si tako prepričan, da nekaj ne boš zmogel narediti." In mu nato pove, da se bo moral "odučiti" vseh stvari, ki se jih je do zdaj naučil.

In podobno se je treba za to, da lahko razmišljaš v pravo smer, najprej "odučiti" določenih vzorcev razmišljanja in načinov delovanja. Naši možgani so zanimiv stroj. Nevroznanstveniki danes vedo, da se določeni nevroni ob ponavljajočih dražljajih ali aktivnostih sočasno aktivirajo in tako postanejo bolj povezani.

Več kot ponavljamo določene misli ali vzorce razmišljanja, bolj "vtetovirane" postajajo določene povezave med nevroni. Doktor Joe Dispenza pravi, da je to podobno kot pri odnosih. Več kot komuniciraš z neko osebo, bolj si povezan z njo.

Če se torej neprestano pritožujete nad šefi, urniki, vremenom, plačo, politiki ali tajkuni, če ste pogosto v družbi negativnih ljudi ali neprestano spremljate negativne novice, potem se vam vse to postopoma vtetovira v možgane in okrog sebe sčasoma vidite le slabe stvari ter se počutite nemočne, da bi karkoli spremenili.

Prvi korak proti lepšemu življenju je torej to, da se "odučiš" vseh teh navad in jih nato postopoma nadomeščaš z navadami, ki ti lahko v življenju koristjo. Namesto spremljanja negativnih novic lahko bereš knjige o osebni rasti, poslovnih znanjih ali pa o neki strokovni temi, ki te pritegne. Namesto obrekovanja šefov in tarnanja lahko gledaš videovsebine na internetu (danes se lahko praktično katerekoli veščine naučiš prek brezplačnih videov na YouTubu). Namesto poslušanja radijskih postaj lahko v avtomobilu poslušaš izobraževalne avdioprograme. In namesto igranja igric na telefonu si lahko začneš postavljati vprašanja, kot so: »Kako bi lahko ustvaril dodaten vir dohodkov v življenju?" ali "Kakšno življenje želim živeti čez 10 let?".

Spremeniti zakoreninjen način razmišljanja seveda ni preprosto, toda naši možgani so tega več kot sposobni – če le imate željo in ambicijo.

Narobe svet

Profesor Theodor Erismann je na Univerzi v Innsbrucku leta 1950 opravil izjemno zanimiv eksperiment.

Profesor je pripravil posebna očala, ki so s pomočjo majhnih ogledal obrnila vidno polje osebe, ki bi jih nosila. Torej vizualni efekt očal je bil, da si skozi nje videl narobe obrnjen svet. Nebo je bilo spodaj in tla zgoraj.

Nato so prostovoljcu, študentu Ivu Kohlerju, namestili ta očala vsako jutro, ko se je zbudil, in nosil jih je cele dneve, dokler ni zaspal.

Prve dni je bilo Kohlerjevo življenje izredno naporno. Lovil se je, s težavo je hodil in izgubljal je ravnotežje, ko je želel prijeti kakšen predmet, je posegal v napačno smer, ko se je umival, je voda tekla v napačno smer, in to ga je popolnoma zmedlo.

Toda po 10 dneh so se njegovi možgani že toliko prilagodili, da je lahko deloval in živel popolnoma normalno. Bil je sposoben celo voziti motor po prometnih cestah tako dobro kot pred eksperimentom.

In ko so znanstveniki nadaljevali ta in podobne eksperimente še na drugih osebah, so ugotovili, da Kohler ni bil izjema, ampak da imajo možgani vseh ljudi neverjetne sposobnosti spreminjanja in prilagajanja.

Tem sposobnostim danes nevroznanstveniki rečejo "neuroplasticity". In zaradi njih ima praktično vsak človek zmožnost, da spremeni svoj način razmišljanja, da se nauči praktično katerekoli veščine in tako spremeni svoje življenje.

Samo ustaviti se moraš in začeti razmišljati. Ter nato stopiti v akcijo.

Bum, bum, bum.

Naj pred tem preverim še Facebook.

Bum.

Danes zvečer je še tekma.

Bum.

Robert Rolih

Akademija Panta Rei

Pri Akademiji Panta Rei že od leta 2004 pomagajo podjetnikom priti do teh rezultatov in v Slovenijo prinašajo top znanja na svetovnem nivoju. Osebno sodelujejo (in tudi organizirali seminarje) s poslovnimi avtoritetami, kot so Brian Tracy, Andy Harrington, Geoff Burch, Kevin Green, Simon Coulson, Daniel Priestley, Robert G. Allen in drugi.

Na njihovih poslovnih izobraževanjih in seminarjih je bilo že več kot 20.000 različnih oseb iz več kot 5.000 podjetij.

Naročite se na obvestila o njihovih dogodkih in prejmite še darilo – program Hitre zmage s katerim boste hitro povečali dohodke svojega podjetja.

Preberite tudi:

Novice Robert Rolih: Kam investirati v letu 2018?

Robert Rolih ni finančni svetovalec. Vsebina te kolumne ne predstavlja finančnega, pravnega ali kakršnega koli drugega profesionalnega nasveta. Vlagatelj naj se pred nakupom posameznih finančnih instrumentov podrobno seznani z njihovimi lastnostmi in posvetuje z licenciranim svetovalcem.