Bo zaprta obalna cesta v Izolo lažje privabila bogate vlagatelje?

Nedavno zaprtje obalne ceste od Kopra do Izole za promet je le prvi korak k oživitvi novega dela slovenske obale. A postavitev luči, prh in klopi ne bo dovolj.

Medtem ko lokalne oblasti na 4,5-kilometrskem pasu ne načrtujejo gradnje turističnih objektov, so ambicije v Izoli bistveno večje.

Po zaprtju obalne ceste je pas neposredno ob morju namenjen izključno pešcem, en vozni pas kolesarjem, drugi pa intervencijski poti. Foto: STA , Propadli gradbinci zemljišča drago plačali

Nekdanji propadli lastniki, Vegrad, Kraški zidar in Konstruktor Maribor, so zemljišča kupovali po izredno visokih cenah, da bi tam gradili ekskluzivna stanovanja s pogledom na morje. Ker so kmalu zašli v težave, se njihovi projekti niso nikoli uresničili.

Morda vas zanima še:

Kako bo zaprtje obalne ceste vplivalo na cene nepremičnin

Zdaj roko nad osem hektarjev velikim območjem Delamarisa in Ladjedelnice Izola držita Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in avstrijska slaba banka Heta Asset Resolution (Heta). Heta je zemljišče nasledila od Vegrada, DUTB pa od gradbenih podjetij Kraški zidar in Konstruktor Maribor.

Občina Izola si na osmih hektarjih obale želi razvoja kakovostnih turističnih programov, vključno s hoteli višje kategorije, kakovostno gostinsko ponudbo in spremljajočimi programi, ki bodo zahtevnega turista v Izolo pritegnili vse dni v letu, ne zgolj med glavno poletno sezono. Foto: STA , Na mejnem območju med obema glavnima lastnikoma je manjše zemljišče. Njegov lastnik je družba, ki je v lasti nekdanjih lastnikov, vpletenih v privatizacijo Delamarisa. Tik ob obali stoji še skladišče državnih rezerv, ki je v lasti države.

Za razliko od Hete DUTB svojega zemljišča še ne prodaja aktivno, saj ga po njihovih trditvah neupravičeno zasedajo najemniki, proti katerim tečejo sodni postopki izselitve.

Prostorski načrt bodo sprejeli, ko bo znan vlagatelj

Za območje še vedno ni sprejet prostorski načrt, niti ni v izdelavi, saj vse od takrat, ko so propadli gradbinci kupili zemljišča, ni bilo konkretnih dogovorov glede programov na tem območju.

"Občinski podroben prostorski načrt (OPPN) bomo začeli pripravljati, ko bo dokončno jasno, kdo bo končni investitor, in ko se bodo vsi deležniki dogovorili o sprejemljivih vsebinah in urbanističnih umestitvah na tem izjemno dragocenem koščku Izole," so nam sporočili iz občine Izola, ki pa tu nima v lasti nobenega zemljišča.

Napovedujejo, da bi lahko izolski občinski svet OPPN sprejel v roku dveh let. Če se bo vmešala še država, bi lahko postopek trajal tudi dlje.

Občina Izola, ki jo vodi župan Igor Kolenc, si na tem območju ne želi gradnje vikend stanovanj, saj jih je Izola že polna in za kraj ne predstavljajo dodane vrednosti. Foto: STA ,

Dodajajo, da zdajšnji lastniki omenjeno premoženje že vrsto let prodajajo zgolj kot zemljišča brez programa in brez osnutka prostorskega akta. "V obdobju zadnjih dveh let sta Heta in DUTB v Izolo nekajkrat pripeljali morebitne interesente, a končalo se je pri vljudnostnih obiskih," pojasnjujejo.

V Heti celo zatrjujejo, da mesečno v povprečju prejmejo po eno povpraševanje vlagateljev. Interesenti, ki so si lokacijo ogledali so prihajali iz Izraela, Azije … Investicijo ocenjujejo krepko čez 200 milijonov evrov, dozdajšnji interesenti pa so se zanimali za projekte, vredne med 40 in 70 milijoni evrov.

Cena z 20 milijonov evrov padla na sedem

Avstrijska slaba banka Heta, ki je prevzela lizinške pogodbe, mora ceno zemljišč znižati v skladu z lizinško pogodbo. Medtem ko je začetna financirana vrednost zemljišča znašala 20 milijonov evrov, jim jo je v Heti zdaj uspelo znižati na sedem milijonov evrov.

V teku je intenzivna prodaja, do poletja pa nameravajo objaviti še mednarodni poziv za izkaz interesa. Ali bodo kot prodajalec nastopili skupaj z DUTB, še ni jasno, o tem se še dogovarjajo.

Izolani si na tem območju ne želijo niti gradnje vikend stanovanj, saj jih je Izola že polna in za kraj ne predstavljajo dodane vrednosti. Foto: Klemen Korenjak DUTB prodajne cene zemljišča še ne razkriva, zaznavajo pa zanimanje posameznih vlagateljev. S Heto in občino Izola se trenutno povezujejo glede priprave programske specifikacije in urbanistično-arhitekturne preverbe območja. Občina jim je že posredovala osnovne smernice kot podlago za preizkuse prostorskih umestitev in ureditev okolja, so pojasnili v DUTB.

Občina si želi visokega turizma

V kabinetu izolskega župana Igorja Kolenca zatrjujejo, da je vizija lokalne skupnosti na tem območju jasna in jo ponavljajo vsem, ki si območje pridejo ogledat.

Želijo si razvoja kakovostnih turističnih programov, vključno s hoteli višje kategorije, kakovostno gostinsko ponudbo in spremljajočimi programi, ki bodo zahtevnega turista v Izolo pritegnili vse dni v letu, ne zgolj med glavno poletno sezono. Možnosti vidijo tudi v razvoju zdravstvenega turizma v kombinaciji z enogastronomskim turizmom (turizem hrane in vina).

Obalna cesta mora biti dostopna sprehajalcem

"Vsekakor si želimo, da 25-metrski priobalni pas ostane prost za vse sprehajalce v obliki široke promenade, ki bo povezala območje Pod Belvederjem z na novo zaprto obalno cesto vse do središča Kopra. Od te zahteve ne bomo odstopali pod nobenim pogojem," zatrjujejo.

Izolani si na tem območju ne želijo niti gradnje vikend stanovanj, saj jih je Izola že polna in za kraj ne predstavljajo dodane vrednosti.