Banka Slovenije: Slovensko gospodarstvo je v vzponu

V banki pričakujejo nadaljevanje razmeroma visoke gospodarske rasti s konca lanskega leta, ki jo je vsaj po mesečnih kazalnikih aktivnosti zaznamovalo dodatno povišanje zasebne potrošnje. Glede na določene podatke o visoki rasti aktivnosti v določenih segmentih gradbeništva sklepajo, da se krepijo tudi investicije v stanovanjske in poslovne stavbe, so zapisali na svojih spletnih straneh.

Rast izvoza je proti koncu lanskega leta ostala solidna, viri rasti povpraševanja pa so bili geografsko močno razpršeni. Hkrati rast industrijske proizvodnje ostaja med najvišjimi v območju z evrom.

Brezposelnost se še naprej pospešeno znižuje

Rast zaposlenosti je lani močno presegla pričakovanja. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov je bilo decembra medletno večje za več kot tri odstotke. Hkrati se brezposelnost še naprej pospešeno znižuje; januarja je bila medletno nižja za dobrih 12 odstotkov. Kljub temu je bilo registriranih brezposelnih še vedno več kot sto tisoč, kar za zdaj še zavira rast plač v zasebnem sektorju, ugotavljajo v banki.

Produktivnost še precej nižja kot leta 2008

Kot ocenjujejo, je v trenutni fazi gospodarske rasti rast produktivnosti precej nižja kot pred letom 2008. Nadaljevanje nizke rasti produktivnosti bi lahko v prihodnje zavrlo gospodarsko rast, če se bo zaradi zmanjševanja brezposelnosti zviševala rast plač in zniževala rast zaposlovanja.

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je lani od januarja do novembra precej zmanjšal. Znašal je 510 milijonov evrov, kar je bilo medletno manj za skoraj 300 milijonov evrov.

Za letos v banki pričakujejo, da bodo k rasti BDP pozitivno prispevale tudi investicije države. Glede na trenutne dobre gospodarske razmere in zadnje napovedi Evropske komisije bi bila lahko rast davčnih prihodkov višja od načrtovanih v veljavnem državnem proračunu, kar pa ne sme voditi v dodatno zviševanje izdatkov, temveč mora biti usmerjeno v hitrejše izboljševanje javnofinančnega položaja države, so prepričani v banki.

Se bo slovensko gospodarstvo že letos začelo pregrevati?

Evropska komisija ocenjuje, da naj bi se slovensko gospodarstvo že letos začelo pregrevati. S tem bi se začel povečevati strukturni primanjkljaj države, vendar številni makroekonomski kazalniki za zdaj pregrevanja ne potrjujejo, poudarjajo v banki. Osnovna inflacija in rast plač v zasebnem sektorju namreč ostajata nizki, rast bančnih posojil zasebnemu sektorju je šibka, nizek je delež investicij v BDP. Hkrati se kljub rasti zasebne potrošnje in investiranja ohranja visok presežek na tekočem računu plačilne bilance.

Januarski odboj inflacije na 1,5 odstotka je bil predvsem posledica medletno višjih cen nafte, medtem ko domači dejavniki rasti cen za zdaj ostajajo razmeroma šibki. Če bi bile cene nafte januarja medletno nespremenjene, bi bila inflacija v Sloveniji nižja za slabo odstotno točko.

Osnovna inflacija je še naprej nizka in celo nižja kot sredi lanskega leta. Merjena brez cen energentov je ostala januarja v primerjavi z decembrom nespremenjena, 0,7-odstotna, kar je 0,3 odstotne točke manj kot v povprečju območja z evrom, so še zapisali v banki.