Nedelja,
10. 4. 2016,
21.02

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,23

Natisni članek

Natisni članek

Hypo Alpe Adria

Nedelja, 10. 4. 2016, 21.02

7 let, 9 mesecev

Avstrijske oblasti "postrigle" upnike nekdanje Hypo Alpe Adria banke

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,23
Hypo Alpe Adria | Foto Reuters

Foto: Reuters

Avstrijski bančni nadzornik FMA je sprejel odločitev o odpisu dela 11 milijard evrov obveznosti nekdanje koroške bančne skupine Hypo Alpe Adria, za katere jamči.

V skladu z današnjo odredbo se bodo nadrejeni upniki morali odreči okoli 54 odstotkom terjatev, podrejeni upniki pa naj bi ostali povsem brez denarja. A zgodba s tem še ni končana.

FMA je tako napisala novo poglavje v večletni sagi reševanja v krizi nasedle koroške bančne skupine.

Do odločitve o posegu v obveznosti Hypove slabe banke Heta prihaja dober mesec in pol pred iztekom moratorija na vsa Hetina izplačila, ki je v veljavi od marca lani, FMA pa je danes Heti izbrisala tudi vse obveznosti iz nateklih obresti v času trajanja moratorija. Poleg tega je podaljšala rok za odplačilo preostalih Hetinih obveznosti do konca leta 2023, čeprav naj bi se nadzorovana likvidacija Hetinega premoženja zaključila že v letu 2020.

Med upniki veliko uglednih nemških bank in zavarovalnic

Današnje striženje Hetinih upnikov, med katerimi je veliko uglednih nemških bank in zavarovalnic, kot sta npr. Commerzbank in Alliantz, sicer temelji na trenutnem vrednotenju premoženja Hypove slabe banke. Ker pa poteka njegovo ponovno vrednotenje, bi se utegnili upniki v prihodnje odreči še delu svojih terjatev, opozarja APA. Popolnoma varnih pred posegi je sicer za dobrih 1,2 milijarde evrov Hetinih obveznosti.

Hypova slaba banka Heta ima po navedbah FMA trenutno še za 17,6 milijarde evrov obveznosti, od katerih za 11,1 milijarde še naprej jamči dežela Koroška. Premoženje Hete je medtem ocenjeno na 9,6 milijarde evrov.

Do odločitve FMA prihaja sicer slab mesec po tem, ko upniki nekdanje Hypo Alpe Adria niso v zadostnem številu podprli ponudbe Koroške in avstrijskih zveznih oblasti za predčasni odkup njihovih milijardnih terjatev v višini 75 odstotkov nominalne vrednosti. FMA je tako z današnjim ukrepom vsaj deloma zmanjšala finančni pritisk na Sloveniji sosednjo avstrijsko zvezno deželo, ki pa ostaja velik.

Koroška jamči za dobrih šest milijard evrov

Koroška z le okoli pol milijona prebivalcev in deželnim proračunom v višini okoli treh milijard evrov tako uradno še naprej jamči za 6,4 milijarde evrov Hetinih obveznosti, čeprav koroške oblasti ponavljajo, da se za njihovo plačilo ne vidijo obvezani. Od te vsote Koroška v skladu z odločitvijo FMA v celoti jamči za 900 milijonov, poleg tega pa nanjo odpade še 54 odstotkov od 10,2 milijarde evrov obveznosti do nadrejenih upnikov. Ostalo naj bi Heta poplačala iz unovčenja premoženja.

Nadaljnji odnosi med upniki in Koroško so sicer po opozorilih FMA v pristojnosti civilnega prava, torej sodnih postopkov.

Zgodbe pa z današnjo odredbo FMA še zdaleč ni konec, saj upniki - samo nemške finančne družbe so v nekdanji Hypo Alp Adria banki nasedle za okoli sedem milijard evrov - napovedujejo dolgotrajen sodni boj za celotno poplačilo svojih terjatev. Že do zdaj je bilo za sodne postopke porabljenih na stotine milijonov evrov. Tožbe proti Koroški napovedujejo tudi Hypo banke iz ostalih zveznih dežel.

Se je pa lani novembra z avstrijskimi zveznimi oblastmi poravnala vsaj nekdanja lastnica v krizi podržavljene koroške bančne skupine, bavarska regionalna banka BayernLB. Višina poravnave je dosegla 1,2 milijarde evrov.

Njen vzpon je podpiral Jörg Haider

Zgodba s Hypo Alpe Adria je že nekaj časa velik črni madež severne slovenske sosede. Hypo Alpe Adria se je v časih pred krizo z izdatno podporo Koroške, ko je bil njen deželni glavar razvpiti populistični politik Jörg Haider, hitro širila predvsem po Zahodnem Balkanu in pri tem financirala številne nepremičninske projekte, ki so ob izbruhu krize nasedli.

Avstrijska država je ob izbruhu krize banko podržavila in nato z več milijardami evrov preprečevala njen propad. V vmesnem času je ustanovila slabo banko Heta in nanjo prenesla vse toksično premoženje skupine. Zdravi del banke v Avstriji ter v srednji in jugovzhodni Evropi pa je dobil nove lastnike. Enako velja za slovensko Hypo banko, ki je tako kot druge banke v regiji pristala v lastništvu sklada Advent International in Evropske banke za obnovo in razvoj.

A ostale so še milijarde evrov obveznosti in vprašanje koroških poroštev. Na Dunaju za Heto ne želijo več trošiti davkoplačevalskega denarja, še vedno pa ni povsem z mize niti scenarij Hetinega stečaja, pa čeprav FMA ocenjuje, da bi jo upniki v tem primeru še slabše odnesli. Do stečaja bi lahko prišlo že v primeru, da eden od upnikov na sodišču uspe z zahtevo za 100-odstotno poplačilo, saj bi Heta potem morala zagotoviti enakopravno obravnavo vseh.