420 evrov na leto za DDV!

DDV je davek na promet blaga in storitev, podvrženi pa smo mu vsi, ki gremo v trgovino, imamo telefone in plačujemo račune. In zato bi dvig tega davka prizadel prav vse. Davek za vse storitve in izdelke ni enako visok, a glavna standardna stopnja velja za največ izdelkov in storitev. Obstajajo tudi taki, ki so obdavčeni po znižani stopnji, to so navadno stvari za otroke, za zdravstvo, pa tudi blago in storitve, ki so DDV-ja oproščeni. Zdaj je v Sloveniji stopnja DDV-ja 20-odstotna. To je, bi lahko rekli, evropsko povprečje. A številne države so, največkrat v boju s proračunsko luknjo, velikokrat pa tudi zaradi strahu pred nastankom take luknje, DDV v zadnjih letih že dvignile. Katere? Na primer tiste, ki so potrebovale pomoč trojke, DDV pa so dvignile predvsem zato, da so prepričale finančne trge in institucije, da ukrepajo. To so bile Madžarska, Grčija, Portugalska, Španija. Tudi Italija. DDV so dvignile tudi države, ki se jih ni nikoli niti z besedo omenjano kot držav pred bankrotom, so se pa doma borile s posledicami recesije. Med njimi so Nizozemska, Velika Britanija in Finska. Evropska rekorderka Madžarska s 27-odstotnim DDV-jem Najbolj drastično je DDV dvignila Madžarska, potem ko je leta 2008 prvič Mednarodni denarni sklad, Evropsko centralno banko in Evropsko unijo prosila za 20 milijard evrov pomoči. Julija 2009 je Budimpešta DDV dvignila z 20 na 25 odstotkov, januarja 2012 pa na najvišjo stopnjo v Evropi, na kar 27 odstotkov. Bojazni ekonomistov, da se bo skupaj z dvigom DDV-ja zvišala tudi inflacija, so se uresničile. Madžarska je imela zaradi dviga DDV-ja 3,9-odstotno inflacijo. Ekonomisti so izračunali, da dvig DDV-ja v povprečju prinese od 60- do 100-odstotno zvišanje inflacije. Kritiki so ne samo zaradi dviga DDV-ja, ampak predvsem zaradi drugih gospodarsko-političnih reform madžarsko vlado premierja Orbana dali celo pred Evropsko sodišče. A sodišče je ugotovilo, da tudi tako veliko zvišanje DDV-ja ni nezakonito, saj evropska zakonodaja ne predpisuje najvišje meje obdavčitve.

Grčija: Med reformnimi ukrepi, lastnimi in tistimi "vsiljenimi iz Bruslja", je bil dvig DDV-ja tudi v Grčiji. Tudi Atene so DDV dvignile kar dvakrat. Prvič z 19 na 21 odstotkov, drugič z 21 na 23 odstotkov, in to v razmiku samo štirih mesecev. Prvo zvišanje je v proračun prineslo le 0,8-odstotno povišanje dohodkov v primerjavi z enakim obdobjem leta prej, medtem ko je bil cilj vlade, da dohodke na račun DDV-ja zviša za 12 odstotkov.

Vladna misija, ki torej ni uspela, je zelo prizadele ljudi. Podražilo se je blago, seveda ne vse, a kljub temu: obutev, gradbeni material, avtomobili, kolesa, motorji, detergenti, frizerske storitve, potrebščine za šolo … Zaradi naraščanja cen je rasla inflacija, ki naj bi do konca leta dosegla osem odstotkov. Zvišanje DDV-ja je grške državljane stalo tri milijarde evrov.

Dvomljivci: V Italiji so DDV prvič za en odstotek, na 21 odstotkov, zvišali septembra 2011, še v času Berlusconija, ko se je z zadnjimi močmi boril, da bi ostal premier. Ni mu uspelo. Vodenje države je nato prevzela tehnična vlada premiera Montija. Ta je sprejela številne protikrizne ukrepe za zmanjšanje dolga in proračunske luknje, za dvig zaupanja finančnih trgov. No, Monti še enega dviga, ki naj bi se zgodil, kot je bilo obljubljeno, julija letos, ni podpiral. Potem je njegova vlada padla in bile so še ene volitve, ki so Italijo pahnile v popolno politično paralizo. Zdaj ni jasno, ali se bo drugi dvig DDV-ja sploh kdaj zgodil. Reformi vodja tehnične vlade Monti v njegov protikrizni učinek ni verjel, ker zmanjšuje potrošnjo. V Španiji, kjer so DDV naenkrat zvišali z 18 na 21 odstotkov, so izračunali, da je tak dvig povprečno družino stal 420 evrov na leto.