Matic Tomšič

Četrtek,
16. 6. 2016,
14.16

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,28

Natisni članek

Natisni članek

Četrtek, 16. 6. 2016, 14.16

7 let, 2 meseca

Je to največje znanstveno odkritje 21. stoletja?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,28

Znanstveniki so še drugič zaznali gravitacijsko valovanje, o katerem je že pred sto leti govoril slavni fizik Albert Einstein. Obstoj pojava so ameriški astrofiziki za javnost prvič potrdili februarja letos, odkrili pa so ga septembra lani.  Kaj gravitacijsko valovanje pravzaprav je in zakaj je to odkritje tako pomembno?

Kaj je gravitacijsko valovanje in kako nastane? 

Gravitacijsko valovanje je najlažje opisati kot širjenje in krčenje vesoljskega prostora in časa v smeri od njegovega vira.

Če si vesolje predstavljamo kot velikansko rjuho, na katero položimo težko kroglo, bo ta upognila del rjuhe okrog sebe (primer na spodnji sliki). Če nato proti njej zakotalimo še eno kroglo, je ne bo obšla v ravni črti, temveč bo začela krožiti okrog nje. S približevanjem druge krogle prvi bo rjuha začela valovati, dokler se krogli ne bosta dotaknili.

 | Foto:

V vesolju gravitacijsko valovanje povzroča takšna interakcija med zelo masivnimi, a razmeroma kompaktnimi objekti. Glavni kandidati so črne luknje in nevtronske zvezde.

Nevtronske zvezde so najmanjše, a najgostejše zvezde v vesolju – primerki, ki so jih opazovali astronomi, so počez merili vsega deset kilometrov, tehtali pa toliko kot dve naši sonci. | Foto: Nevtronske zvezde so najmanjše, a najgostejše zvezde v vesolju – primerki, ki so jih opazovali astronomi, so počez merili vsega deset kilometrov, tehtali pa toliko kot dve naši sonci.

Preberite več o nevtronskih zvezdah in drugih neverjetnih vesoljskih pojavih

Kako so znanstveniki potrdili obstoj gravitacijskega valovanja? 

Signal gravitacijskega valovanja so znanstveniki ujeli s pomočjo posebnega instrumenta v ameriškem observatoriju LIGO. Ta je zasnovan tako, da zna razbrati morebitno krčenje ali širjenje prostora, kjer je postavljen.

Observatorij LIGO sestavljajo osrednja zgradba in dve štiri kilometre dolgi vakuumski cevi, ki imata na vsakem koncu ogledalo, v katerega sveti laser. Njegova naloga je ves čas preverjati, ali svetloba do ogledala potuje v istem času. Z drugimi besedami – laser preverja, ali štirje kilometri res ves čas merijo štiri kilometre. Če svetloba do ogledala v določenem trenutku potuje več ali manj časa kot ponavadi, je to znak gravitacijskega valovanja.

Kje je observatorij LIGO:

Zaznani signal gravitacijskega valovanja je bil zelo zelo šibek. Instrumente v observatoriju LIGO je zmotil toliko, kot če bi se 1.000.000.000.000.000.000 kilometrov dolga palica z vidika opazovalca, ki vanjo zre dan in noč, skrajšala za pet milimetrov.

Kaj pomeni, da je vir gravitacijskega valovanja oddaljen 1,3 milijarde svetlobnih let?

Znanstveniki so med analizo zaznanega gravitacijskega valovanja izračunali, da je njegov izvor od nas oddaljen 1,3 milijarde svetlobnih let. Svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu. Ker gravitacijsko valovanje potuje s hitrostjo, ki jo označuje konstanta c – z njo najpogosteje povezujemo hitrost svetlobe, a gre za hitrost vseh fizikalnih interakcij v naravi –, to pomeni, da je gravitacijsko valovanje od izvora do instrumentov observatorija LIGO potovalo 1,3 milijarde let. Trk črnih lukenj se je torej zgodil pred 1,3 milijarde leti.

Kakšna je praktična vrednost odkritja gravitacijskega valovanja? 

Javno objavo vesti, da so znanstveniki potrdili obstoj gravitacijskega valovanja, je februarja letos spremljalo tudi vsesplošno navdušenje nad dejstvom, da človeštvo zaradi tega vstopa v novo obdobje raziskovanja vesolja.

Zelo masivni vesoljski telesi med ustvarjanjem gravitacijskih valov. Kliknite na fotografijo za prikaz animacije! | Foto: Zelo masivni vesoljski telesi med ustvarjanjem gravitacijskih valov. Kliknite na fotografijo za prikaz animacije!

Ta trditev ni iz trte izvita. Gravitacijsko valovanje lahko namreč postane dodaten čut astronomov in astrofizikov, saj bodo z njegovo pomočjo lahko zaznali stvari, ki jih s teleskopi ne morejo. Ta oblika valovanja je v nasprotju z elektromagnetnim, med katerega prištevamo tudi svetlobo, odporna proti preprekam, ki nam sicer zastirajo pogled – vesoljskim oblakom prahu in plina, na primer.

Ali smo v zadnjem letu gravitacijsko valovanje zaznali prvič? 

Da in ne. Res je, da smo ga septembra lani prvič zaznali dokazljivo, a že pred tem so posredno identificirali gravitacijske valove. Znanstvenika Russell Alan Hulse in Joseph Hooton Taylor Jr. sta leta 1974 odkrila sistem dveh nevtronskih zvezd. Analiza odkritja in poznejše opazovanje sta pokazala, da se binarni zvezdni sistem obnaša v skladu z Einsteinovo teorijo o gravitacijskem valovanju. Znanstvenika sta za svoje delo in odkritje leta 1993 prejela Nobelovo nagrado za fiziko.

O obstoju gravitacijskih valov je v splošni teoriji relativnosti (na fotografiji) pred več kot sto leti prvi pisal fizik Albert Einstein. | Foto: O obstoju gravitacijskih valov je v splošni teoriji relativnosti (na fotografiji) pred več kot sto leti prvi pisal fizik Albert Einstein.

Lahko gravitacijsko valovanje ustvarimo v laboratoriju? 

Lahko ga ustvarimo, a zaznati ga bo nemogoče. Gravitacijsko valovanje lahko ustvarita tudi dve osebi, ki krožita druga okrog druge, a prebudilo ne bi niti observatorija s štiristokilometrskimi laserji. Gravitacija je namreč razmeroma šibka sila, zato za ustvarjanje izmerljivega gravitacijskega valovanja potrebujemo dve zelo zelo masivni, a kompaktni telesi, kot sta črni luknji ali nevtronski zvezdi.

Je gravitacijsko valovanje lahko nevarno? 

Valovanje samo ne, morda pa je nevaren morebiten stranski učinek njegovega nastanka. Pri ameriški vesoljski agenciji Nasa razvijajo teorijo, da bi lahko siloviti dogodki oziroma trki, ki ustvarjajo gravitacijsko valovanje, sprožali izbruhe smrtonosnih žarkov gama.

Če bi eden od tovrstnih izbruhov žarke gama usmeril naravnost proti Zemlji, bi nadaljnji obstoj življenja na njej postavil pod velik vprašaj.

Žarki gama bi lahko uničili ozonsko plast in posredno povzročili izumrtje bioloških vrst zaradi izpostavljenosti sevanju Sonca in spreminjanja kemične sestave atmosfere, ki bi lahko povzročila odmiranje rastlin in posledično množično stradanje. | Foto: Žarki gama bi lahko uničili ozonsko plast in posredno povzročili izumrtje bioloških vrst zaradi izpostavljenosti sevanju Sonca in spreminjanja kemične sestave atmosfere, ki bi lahko povzročila odmiranje rastlin in posledično množično stradanje.

Če vas zanima znanost, preberite tudi:

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Blizu Slovenije se dogaja ena najhujših ekoloških katastrof na svetu

Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

To je fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili