"Svobodnjak spi ves dan in ni sposoben najti zaposlitve. S takimi predsodki se borijo samozaposleni."

Matija Raos je soustanovitelj iniciative Coworking Croatia in predsednik hrvaškega Društva neodvisnih profesionalcev (Društvo nezavisnih profesionalca), ki ji je v slabem letu uspelo povezati več kot 2000 samozaposlenih na Hrvaškem, z namenom njihove zaščite in zagovorništva ter zagotavljanja njihove vidne vloge v hrvaškem družbenem prostoru, kot tudi zavzemanje za to, da se z vprašanji, povezanimi z njihovim položajem, spoprime tudi politika. Neodvisni, a združeni je eden od sloganov hrvaškega društva, ki predstavlja primer dobre prakse, kako se združeni samozaposleni lahko vzpostavijo kot socialno močnejši in vidnejši delovni posamezniki in posameznice. Vloga hrvaškega društva je pri tem, kot poudarja Raos, na več ravneh. Na izobraževalno-informativni s svetovanjem, usmerjenim k profesionalnemu razvoju, mreženju, samopromociji, zagotavljanje pravne podpore in zagovarjanje samozaposlenih na lokalni ter evropski ravni. Delovanje hrvaškega društva je Raos pred časom predstavljal tudi pri nas na konferenci prihodnost DELAvcev Evrope, ki so jo organizirali v kreativnem centru Poligon.

V Evropi je trenutno že več kot devet milijonov samozaposlenih, v Sloveniji po podatkih statističnega urada za april 92 tisoč ali 11,5 odstotka vseh, ki so zaposleni (804 tisoč delovno aktivnih). V tej statistiki ni oseb, ki delajo prek avtorskih pogodb in drugih oblikah zaposlovanja, a ni njihov položaj praktično v ničemer drugačen od položaja samozaposlenih. Zanj so značilni: zamude pri plačevanju, širše nerazumevanje načina dela samozaposlenih, pretirana birokracija, socialna negotovost.

Iskanje rešitev za opolnomočenje samozaposlenih so, ob naraščajočih tovrstnih oblikah zaposlitve, v katere so posamezniki in posameznice na vse več področjih potisnjeni, v današnjih okoliščinah vitalnega pomena. A ne glede na to, ali je posameznik ali posameznica v samozaposlitev prisiljena ali je ta posledica odločitve, je ključnega pomena pri tem socialna zaščita. V Sloveniji ne poznamo podobne podporne platforme, kot je hrvaško društvo Neodvisnih profesionalcev, ki združuje in zagovarja samozaposlene z vseh področij ter jim ponuja hkrati tudi svetovanje, pravno in računovodsko službo ter podobno. V regiji ne obstaja nobena podobna organizacija, kot je naše Društvo neodvisnih profesionalcev, ki se posveča vprašanjem, povezanih s svobodnjaki oziroma t. i. freelancerji, kar je danes velik problem. Obstoj takšnega predstavniškega telesa, kot lahko razumemo naše društvo, je pomemben že pri informiranju javnosti o problemih, s katerimi se neodvisni profesionalci srečujemo. Pa tudi o stereotipih, ki v povezavi s to obliko dela obstajajo.

Kako vzpostaviti drugačen odnos do tovrstnih oblik dela, ste se sami lotili že na ravni jezika – s poimenovanjem: skozi ime društva predlagate termin neodvisni profesionalci. Izrazi, kot so svobodnjak ali freelancer, izhajajo iz naše nekdanje države, pri čemer pa je mogoče še vedno in velikokrat naleteti tudi na določeno ozko razmišljanje o tovrstni obliki dela. Zato smo se zavzeli za poimenovanje: neodvisni profesionalec. Govorimo namreč o osebi, ki ima visoko profesionalno kvalifikacijo, ki jo lahko neposredno in samostojno ponudi na trgu oziroma naročniku. Razlog za tako obliko dela pa je največkrat posledica odločitve posameznika ali posameznice, da želi na ta način poslovati. Čeprav gre seveda lahko tudi za to, da je profesionalec ali profesionalka zaradi področja, na katerem deluje, v to prisiljena ali pa gre za brezposelno osebo in je tako njeno freelancerstvo le začasno.

Naša organizacija ne promovira freelancerstva kot takšnega, prav tako to ni za vsakogar, temveč bi moralo biti to stvar izbire. Vendar mora biti tudi v tem primeru zanje zagotovljena socialna varnost.

Omenili ste, da bi takšna oblika dela morala biti posledica avtonomne odločitve in ne nuje, a obstajajo tudi področja dela, kjer je neodvisni profesionalec prej pravilo kot obratno. S tem, da se ta oblika samozaposlitve, če je bila včasih značilna predvsem za področje umetnosti, širi še na druga delovna polja. Drži, obstajajo strokovna področja, kjer tradicionalno večinoma delujejo neodvisni profesionalci, kar so zagotovo umetniki. Na Hrvaškem imajo ti sicer status svobodnega umetnika, kar predvideva določene ureditve na področju socialnega varstva in davkov.

To pa je smer, ki bi jo radi dosegli tudi za samozaposlene z drugih področij, za katere bi obstajale določene davčne olajšave. Te bi predstavljale podporo tovrstnemu poslovanju. Problemi, povezani s samozaposlenimi, so pri nas zadnjih 15 let na državni ravni popolnoma zanemarjeni, celo spregledani. V zvezi s to obliko dela pa obstaja tudi veliko predsodkov.

Kakšni so predsodki? Kot na primer, da je freelancer oseba, ki ni sposobna najti redne zaposlitve. Da gre za osebo, ki spi ves dan. Ta sicer veliko dela na mreženju z ljudmi, a malo na konkretnih projektih in podobno. Zavedanje o tem, da obstajajo takšni stereotipi in kako se z njimi soočiti, pa smo pri zadolžitvah in ciljih našega društva postavili med prioritete.

Vloga naše organizacije je med drugim tudi izobraževanje ljudi. S tem se pred nami ni nihče ukvarjal, pa ne samo na Hrvaškem, temveč tudi v Sloveniji, Srbiji in drugih državah v regiji.

Številke neodvisnih profesionalcev se v zadnjih letih očitno zvišujejo? Vsekakor, v prihodnosti jih bo še več. To je trend, ki se ne bo spreminjal. Prek Eurostata na Hrvaškem posluje že več kot 200 tisoč neodvisnih profesionalcev in samozaposlenih, kar je relativno veliko število. V Sloveniji je po uradnih statistikah takšnih približno sto tisoč oseb, kar tudi ni majhna številka.

Kaj so najpogostejši problemi takšne oblike dela? Od zamud pri plačevanju, prenizko plačilo, širše nerazumevanje načina poslovanja in dela, pretirana birokracija, socialna šibkost in druge oblike negotovosti. Vprašanje je, kako sistematično reševati te probleme, da bi zaščitili posameznike in posameznice.

Sicer ne pravim, da je v celoti odgovornost na državah. Vendar pa mora ta imeti posluh za tovrstna vprašanja, ki bodo razbremenila posameznike in posameznice že na ravni vsakodnevnega poslovanja. Prav tako jim je treba omogočiti, da bodo lahko med svojim delovno aktivnim življenjem vlagali tudi v svoje pokojninske in zdravstvene sklade.

Glede na trend, ki kaže, da se bo število neodvisnih profesionalcev še povečevalo, so organizacije, kot je vaša, še posebej v iskanju rešitev, pomembne. In to na več ravneh … Drži, delujemo na dveh osrednjih področjih. Prvo je podpora pri vsakodnevnem poslovanju, saj zagotavljamo svetovanja, izobraževanja, mentoriranja, omogočamo pravno podporo in zaščito. Druga raven je skrb za zdravstveno in socialno zaščito. V perspektivi 30 let se bomo sicer na podlagi vse večjega števila samozaposlenih srečevali z velikim in resnim socialnim problemom - z generacijami brez pokojnine.

Katere so rešitve, ki jih predlagate? Zavedamo se, da država ne more vsega rešiti, vendar lahko veliko. Lahko bi na primer spremenila že roke plačila. Prav tako bi morali vztrajati na predplačilu. Pa tudi pri tem, da bi stranka ob naročilu določenega projekta ali storitve naložila denar na prehodni račun. Ob koncu naročila, ko neodvisni profesionalec konča svoje delo, pa se tako ta denar takoj sprosti na njegov račun. Tako storitev ne bi naročali tisti, ki nimajo denarja za plačilo, kot se zdaj lahko zgodi.

Prav tako je pomembno, da so naročniki seznanjeni z vsemi stroški dela. Veliko jih namreč meni, da neodvisni profesionalci plačujejo veliko manjše davke, da nimajo stroškov z delovnim prostorom in podobno. A ni tako, zato je treba pri izdaji računa sistematizirati tudi vse stroške, ki jih delo vključuje. To je del poslovnega vedenja. Vlogo vaše organizacije pa vidite tudi kot primer dobre prakse, ki je lahko zgovoren tudi za Slovenijo? Vsekakor. Hrvaško društvo neodvisnih profesionalcev vidimo tudi kot podporno platformo pri ustanavljanju podobnih organizacij v regiji. Smo tudi član Evropskega foruma neodvisnih profesionalcev in smo pripravljeni deliti svoje znanje in izkušnje drugim podobnim iniciativam v drugih državah.