Se moramo bati robotov, ki prihajajo?

Podjetje McKinsey Global Institute je v študiji iz prve polovice leta napovedalo, da bo 375 milijonov delavcev v prihodnjih 13 letih moralo razmišljati o drugem delu. Avtomatizacija bo do leta 2030 nadomestila 375 milijonov delavcev. Največ v fizičnih poklicih, kjer delo poteka v predvidljivih okoljih, trdijo avtorji. Primeri takšnih del so upravljanje strojev in priprava hitre prehrane. Podobno se bo zgodilo pri poklicih, kot so zbiranje in obdelava podatkov ter različna birokratska in podporna opravila. 

Delavci se bodo morali v prihodnje prilagoditi z veščinami na različnih področjih, pri tem bo potrebna podpora podjetij in države, napoveduje McKinsey.  

Prehod v druge poklice, kakršnega ni bilo sto let

Vzorec, po katerem ljudje prvih 20 let hodijo v šolo in naslednjih 40 ali 50 let delajo, je preteklost, je za CNN pred dnevi povedala soavtorica študije Susan Lund. "V prihodnje bomo morali vso kariero razmišljati o učenju in izboljševanju veščin."

Avtorji študije so prepričani, da se nam v prihodnjih stoletjih lahko zgodi prehod v druge poklice, kakršnega nismo videli že stoletje. Takrat so delavci njive množično menjali za delo v tovarnah. 

Ena od panog, kjer se avtomatizacija pospešeno dogaja, je rudarska industrija. Tako v korporaciji AngloAmerican, ki upravlja nekatera najbolj donosna najdišča rude po svetu, napovedujejo, da v nekaterih rudnikih prihodnosti ne bo več ljudi, vsa opravila pa bodo izvajali roboti. Tehnologija bo nadomestila človeške lastnosti, znižala stroške in zmanjšala vpliv te dejavnosti na okolje. 

Delavci se bodo tako v prihodnosti preselili na druga delovna mesta, komunicirali bodo na primer z oblastmi in skupnostmi v okolici rudnikov, piše The Sydney Morning Herald. 

Avtomatizacija bo rudarstvo v nekaj letih spremenila do neprepoznavnosti, napoveduje Tony O'Neill iz korporacije AngloAmerican s sedežem v Veliki Britaniji in rudniki po več kontinentih. Foto: Pixabay

Čez nekaj let bo rudarstvo neprepoznavno

Rudarska industrija, kot jo poznamo danes, bo v petih do sedmih letih neprepoznavna, napoveduje Tony O'Neill, tehnični direktor v AngloAmericanu. Pri avtomatiziranih rudarskih postopkih bodo eno izmed ključnih vlog prevzeli boti in softver, ki so sposobni izvajati navodila. Prevladala bo tehnologija, ki prihaja v obliki vedno manjših naprav in ima sposobnost samoučenja. 

Na avtomatizacijo stavijo tudi v podjetju BHP Billiton, ki deluje avstralski regiji Pilbara, bogati z železovo rudo. Avstralsko-britanski rudarski gigant na svojem več kot tisoč kilometrov dolgem železniškem omrežju načrtuje avtonomne vlake. Tu je še največja svetovna korporacija, ki koplje zlato, kanadski Barrick Gold, ta zadnje leto preizkuša kop zlata s pomočjo tisočev senzorjev v rudniku Cortez v ameriški Nevadi. 

Po besedah O'Neilla iz AngloAmericana si lahko rudarska industrija pomaga tudi z drugimi tehnološkimi rešitvami. Na primer z virtualnimi modeli, ki posnemajo resnične postopke, in tako preprečujejo težave, še preden se te zares zgodijo. Ti modeli so sposobni spremljati rudnike, postopke v njih in distribucijo, pravi O'Neill. Dodaja, da so sistemi, ki jih uporabljajo v vesoljski industriji, sposobni zvečati produktivnost za 20 odstotkov in znižati stroške za 15 odstotkov.

Strah za službe ni potreben

Roboti prihajajo, a delavci, ki so se pripravljeni učiti in prilagoditi, se ne bi smeli bati za službe, so prepričani pri McKinseyju. 

"Drži, da bo delo v prihodnje avtomatizirano, toda dela bo na večini področij še vedno dovolj." 

Delovnih mest, ki vključujejo vodstvene zadolžitve in dela, ki temeljijo na interakciji med ljudmi, avtomatizacija ne bo izpodrinila, pišejo avtorji študije. Vrtnarji, vodovodarji, skrbniki otrok in starejših so primeri poklicev, ki jih roboti ne bodo ogrozili, so še zapisali pri McKinseyju.