Nedelja, 4. 9. 2016, 14.47
7 let, 1 mesec
Redke zgodovinske fotografije, ki jih še niste videli #fotozgodba
Slika včasih pove več kot tisoč besed. S pomočjo spletnega portala Rare Historical Photos, ki zbira manj znane zgodovinske fotografije, smo zbrali 24 takih, ki nosijo posebej globoko sporočilo.
Deklico Terezko, ki je odraščala v koncentracijskem taborišču, so prosili, naj nariše "dom". (1948)
Zblazneli pogled vojaka v jarku na zahodni fronti med prvo svetovno vojno. (1916)
Na obrazu tega vojaka so vidne posledice večtedenskega obstreljevanja utrjene pozicije njegove enote med bitko za Flers Coucelette. Ogromno vojakov je zaradi nenehnega bobnenja in bliskanja izstrelkov trpelo zaradi tako imenovanega bombnega šoka - stanja popolne dezorientiranosti, zmedenosti, nezavedanja dogajanja okrog njih. Mnogi so nevede dezertirali ali se poskusili predati nasprotniku, saj niso več prenesli vojne vihre, in bili zaradi tega obsojeni na zaporno kazen ali celo smrt.
Verjetno najbolj "inteligentna" fotografija vseh časov. 17 od 29 oseb na njej je že bilo oziroma so še postali Nobelovi nagrajenci. Posneta je bila na konferenci belgijskega industrialista Ernesta Solvaya v Bruslju leta 1927.
Na fotografiji so med drugim pionirja kvantne mehanike Erwin Schrödinger (zadnja vrsta, šesti z leve) in Werner Heisenberg (zadnja vrsta, tretji z desne), utemeljitelj zgradbe atoma Niels Bohr (druga vrsta, prvi z desne), oče kvantne teorije Max Planck (prva vrsta, drugi z leve), Marie Curie, pionirka na področju radioaktivnega sevanja in prva ženska, ki je postala Nobelova nagrajenka (prva vrsta, tretja z leve; Marie Curie je sicer tudi prva na svetu, ki je prejela dve Nobelovi nagradi), in pa seveda avtor splošne relativnostne teorije Albert Einstein (prva vrsta na sredini).
Gradnja Kipa svobode v Parizu. (1884)
Kip svobode je bil zgrajen v Franciji, do vzhodne obale ZDA so ga z ladjami pripeljali po delih. Postavljen je bil do 28. oktobra 1886, ko ga je krstil takratni predsednik ZDA Grover Washington.
Vsi ljudje, ki so kdaj koli živeli, zbrani na eni fotografiji. Razen enega. (1969)
Izjema je astronavt Michael Collins, ki je fotografiral lunarni modul, v katerem sta bila Neil Armstrong in Buzz Aldrin, prvi oziroma drugi človek na Luni. Collins je astronavtska tovariša med njunim zgodovinskim pristankom na našem naravnem satelitu čakal na krovu matičnega plovila.
Joseph Goebbels, Hitlerjev minister za propagando, po tem, ko je izvedel, da je fotograf Jud. (1933)
Na smrt obsojeno 13-letno dekle. (1985)
13. novembra 1985 je v Kolumbiji izbruhnil vulkan in sprožil več piroklastičnih plazov, hitro premikajočih se tokov pepela, blata in drugega materiala, ki je pod sabo pokopal številne vasi. Ena od žrtev je bila tudi 13-letna Omayra Sanchez, ki jo je plaz ukleščil pod beton in onemogočil njeno rešitev, saj bi ji morali pri tem polomiti ali celo amputirati noge. Reševalci in zdravniki so se strinjali, da je bolj humano, če dekle pustijo umreti, kar se je zgodilo šele tri dni po nesreči. Omayrine počrnele oči so fotografu Franku Fournierju leta 1986 prinesle nagrado za novinarsko fotografijo leta.
Druga svetovna vojna. Avstrijski deček se neizmerno veseli novega para čevljev.
Leto 1946, druge svetovne vojne je konec. Nemškim vojakom pokažejo prizore osvobajanja koncentracijskih taborišč, njihov odziv je za mnoge presenetljiv.
Vojaki so zgroženi, mnogi obraz zakopljejo v dlani in jočejo. Večina borcev Tretjega rajha namreč ni vedela za grozote v Auschwitzu, Dachauu, Treblinki.
3. september 1967. Švedska se je pridružila svojim sosedam in uzakonila vožnjo po desnem pasu. V vseh švedskih mestih je zavladal prometni kaos.
Deček Harold Whittles, ki se je rodil gluh, s pomočjo slušnega aparata prvič v življenju sliši. (1974)
Domoljubni Francoz neutolažljivo joče ob umiku francoske vojske iz Marseilla. (1940)
Nemška vojska si je kmalu po začetku druge svetovne vojne v samo nekaj tednih podjarmila presenečeno Francijo, ki ni pričakovala tako hitrega prodora Tretjega rajha. Šok je bil za številne francoske patriote toliko večji, ker je vojska Francije pred začetkom druge svetovne vojne veljala za najmočnejšo v Evropi.
Srečanje papeža Janeza Pavla II. in Mehmeta Agce, moža, ki ga je poskusil ubiti. (1983)
Papež je Agci na srečanju v zaporu povedal, da mu je odpustil poskus atentata nanj. Mehmet Agca je papeža 13. maja 1981 štirikrat ustrelil v trebuh.
Adolf Hitler in njegovi generali prisostvujejo premikanju Težkega Gustava, topa z največjim kalibrom, ki je bil kdaj koli uporabljen v oboroženem spopadu. (1941)
John Lennon, soustanovitelj glasbene skupine Beatles, daje avtogram Marku Chapmanu. Šest ur pozneje je Chapman Lennona štirikrat ustrelil v hrbet. (1980)
Chapman je po atentatu na Lennona ostal na kraju zločina in počakal policiste. Pred nekaj dnevi mu je sodišče že devetič zavrnilo prošnjo za predčasni pogojni izpust iz zapora.
Fotografija, ki je za vedno spremenila javno mnenje o AIDS-u in virusu HIV. (1989)
Oče tolaži umirajočega borca za pravice homoseksualcev Davida Kirbyja, čigar celotna družina je zbrana okrog bolniške postelje v njegovih zadnjih trenutkih. Fotografija je močno vplivala na mnenje javnosti o bolezni AIDS - mnogi so vedeli, da ubija, niso pa vedeli, kako zelo prizadene ne le telo in um bolnika, temveč tudi njegove bližnje. Fotografija je tudi pokazala, da bolnikovim bližnjim med njegovimi zadnjimi vdihljaji ni bilo več mar za družbeno stigmo, ki je obsojala z virusom HIV okužene istospolno usmerjene posameznike. Danes ljudje z virusom zahvaljujoč zdravilom dočakajo visoko starost.
Piramida več kot 12.000 čelad, ki so jih ameriški vojaki med 1. svetovno vojno zaplenili ubitim in zajetim nemškim vojakom, je razstavljena pred glavno železniško postajo v New Yorku. (1918)
Dorothy Counts, prvo afroameriško dekle, ki se je vpisalo v šolo samih belcev. Sošolci za njenim hrbtom brijejo norce zaradi barve njene kože. (1957)
Pele pred začetkom svetovnega prvenstva v nogometu na Švedskem leta 1958.
Brazilski virtuoz Pele je bil takrat svetu še neznan nogometaš, 29. junija 1958 pa je čez noč, takrat je Brazilija v finalu s 5-2 premagala Švedsko, Pele pa je dosegel dva gola, postal mednarodna senzacija. Imenovan je bil za najboljšega igralca prvenstva, star pa je bil komaj 17 let. Svetovni prvak je z Brazilijo postal še v letih 1962 in 1970. Na njegovi desni je Zito, Pelejev dolgoletni soigralec v brazilski reprezentanci in v klubu Santos.
Nikola Tesla sedi v svojem laboratoriju in opazuje delovanje ene od svojih električnih tuljav. (1901)
Zogleneli posmrtni ostanki sovjetskega astronavta Vladimirja Komarova. (1967)
Vladimir Mihajlovič Komarov je 24. aprila 1967 postal prvi človek, ki je umrl med vesoljsko misijo. Na njegovi vesoljski kapsuli Sojuz 1 je med vračanjem na Zemljo odpovedalo padalo, na tla je v plamenih treščila z zelo veliko hitrostjo. Komarov je z zadnjimi besedami pred smrtjo preklel "vse tiste, ki so ga posadili v pokvarjeno vesoljsko plovilo". Ker je umrl zaradi padca na Zemljo in ne med opravljanjem misije, pa Komarov ni prvi astronavt, ki mu je življenje vzelo vesolje. Ta "čast" pripada tričlanski posadki sovjetske misije Sojuz 11, ki je zaradi padca pritiska v vesoljskem plovilu umrla 30. junija 1971.
Nemški vojak se je po koncu druge svetovne vojne vrnil v rodni kraj, ga našel v ruševinah in izvedel, da so vsi njegovi domači mrtvi. (1946)
Zadnja fotografija Vladimirja Lenina, enega ključnih mož oktobrske revolucije v Rusiji leta 1917. (1923)
V času nastanka fotografije leta 1923 je Lenin prestal že tri kapi in bil povsem nem. Umrl je le nekaj mesecev pozneje, 21. januarja 1924.
Ženska s torbico udriha po švedskih neonacistih. (1985)
Ženska na fotografiji, ki je s torbico napadla obritoglavega neonacista v švedskem mestu Växjö, je Danuta Danielsson. Njena mama je dobršen del druge svetovne vojne preživela v koncentracijskem taborišču Auschwitz.
4