Sreda, 9. 9. 2020, 4.00
4 leta, 2 meseca
Kako je epidemija vplivala na poslovanje malih in srednjih podjetij
Redka so slovenska podjetja, ki jih koronakriza ni vsaj oplazila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,40
Med učinki pandemije na poslovanje je tudi pospešeno zanimanje za brezgotovinsko plačevanje, tudi med prodajalci.
Tako kot posamezniki so se tudi podjetja morala hitro prilagoditi spremembam, ki jih je prinesla pandemija koronavirusa SARS-Cov-2. Velike spremembe in digitalna preobrazba so še posebej velik izziv za majhna in srednja podjetja, toliko bolj, če morajo to narediti pod časovnim pritiskom – kako so se s tem spopadla v Sloveniji?
Potem ko je Mastercard julija raziskal, kako je epidemija spremenila nakupovalne in plačilne navade slovenskih potrošnikov, so mesec dni pozneje primerjali poslovanje majhnih in srednjih slovenskih podjetij med epidemijo in po njej. Odgovore jim je posredovalo 459 majhnih in srednjih podjetij, včlanjenih v Obrtno zbornico Slovenije.
Gotovo ne preseneča, da je ena od ključnih ugotovitev, da se zaradi oteženih razmer velik delež majhnih in srednjih podjetij srečuje z zmanjšanimi naročili in likvidnostnimi težavami. Skoraj tri petine jih meni, da je epidemija močno vplivala na njihovo poslovanje, le vsak sedmi pa, da epidemija ni vplivala niti najmanj.
Brezgotovinsko plačevanje
Epidemija je gotovo povečala privlačnost brezgotovinskega poslovanja: vsak peti podjetnik je ugotovil, da so kupci pred nakupom poklicali in preverili, ali je možno plačilo s kartico, še za polovico je večji delež tistih, ki so ostali brez kakšnega kupca, ker ne sprejemajo plačilnih kartic.
Čeprav v vsakem šestem sodelujočem slovenskem malem ali srednjem podjetju menijo, da bo povpraševanje potrošnikov po brezgotovinskem plačevanju ostalo večinoma na enaki ravni, četrtina vprašanih meni, da se bo povečalo.
POS-terminali bi bili privlačnejši, če bi bili cenejši
Na hitrejšo posvojitev POS-terminalov med tistimi, ki jih še ne uporabljajo, bi veliko prispevali ugodnejši pogoji njihovega najema. Več kot tretjina bi uvedla POS-terminal ali zamenjala njegovega ponudnika, če bi banka ponudila ugoden paket, kjer bi bila ta uporaba že vključena, četrtino pa bi prepričala brezplačna uporaba v prvem letu.
Po drugi strani pa bi o uvedbi POS-terminala tudi brez takšnih in podobnih ugodnosti razmislila kar tretjina tistih, ki jih še ne uporabljajo, če bi zaostritve ukrepov znova oddaljile kupce od prodajalcev.
Ni jih malo, ki menijo, da njihovo poslovanje ni primerno za splet
Spletno poslovanje dosega tudi kupce, ki niso v bližini ponudnika, med epidemijo pa se je dokazalo tudi kot učinkovit način poslovanja brez fizičnega stika.
Toda le nekaj več kot četrtina vprašanih ima omogočeno spletno prodajo svojih izdelkov ali storitev, močno prevladujejo tisti, ki o uvedbi spletnega poslovanja ne razmišljajo, večinoma zato, ker menijo, da njihovo poslovanje ni primerno za to obliko poslovanja. Med tistimi, ki jih spletno poslovanje še ni prepričalo, pa bi dobra šestina spremenila svoje mnenje, če bi se epidemiološki ukrepi spet zaostrili.
