Matic Tomšič

Sreda,
12. 11. 2014,
13.30

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Matic Tomšič

Sreda, 12. 11. 2014, 13.30

8 let, 7 mesecev

Raziskava: Nasilne videoigre zmanjšujejo nasilje med mladimi

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Igre, filmi in televizijske oddaje, ki prikazujejo ali celo poveličujejo nazorno nasilje, ne vplivajo na razgrajanje med mladimi. Če kaj, jih celo umirjajo, pravi nova študija.

Za dežurne krivce za naraščanje nasilja v družbi že od 20. let prejšnjega stoletja veljajo filmi z nasilno vsebino. V poznejših desetletjih so se jim na zatožni klopi pridružili televizijski programi, v devetdesetih pa še videoigre, ki so jim mnogi naprtili Columbine, pozneje tudi Virginio Tech (v obeh primerih je šlo za streljanje v izobraževalnih ustanovah s tragičnim koncem).

Christopher Ferguson, klinični psiholog na univerzi Stetson v ZDA, se s tem ne strinja. Z longitudinalno študijo, v kateri je podrobno preučil povezavo med ogledovanjem nasilnih multimedijskih vsebin (in igranjem iger) ter primeri družbenega nasilja v zadnjih desetletjih, je namreč ugotovil, da prve na drugo ne vplivajo bistveno, piše Sciencecalert.

Ker so igrali, niso imeli časa za bedarije V obdobju med letoma 1996 in 2011, ki je veljalo za tako imenovano zlato ero nasilnih videoiger (v tem času so izšli nazorni Carmageddon, Soldier of Fortune, Postal 2, Manhunt, serija Grand Theft Auto), bi se morali mladi vsak dan pretepati z mačetami in zbijati z avtomobili, kajne?

Izsledki Fergusonove študije pravijo drugače – v starostni skupini med 12 in 17 leti, ki velja za najbolj dojemljivega odjemalca tovrstnih vsebin, so se celo zmanjšali nasilje in nasilne kriminalne dejavnosti. "Mladina je bila priklenjena pred računalniške zaslone, zato ni imela časa za bedarije. Lahko bi rekli, da so igre dejansko poskrbele za zmanjšanje nasilja med mladimi, saj so ti svoje frustracije lahko sproščali v digitalnem, ne resničnem svetu" je pojasnil Ferguson. Ferguson je primerjal tudi število nasilnih filmov in dejanskih umorov, ki so se zgodili med letoma 1920 in 2005. Ugotovil je, da se je pogostost umorov sicer povečala v 50. letih 20. stoletja, ko so bili med obiskovalci kinodvoran zelo priljubljeni vesterni in vojni filmi, a povezavo označil za naključje. Število primerov s kriminalno dejavnostjo in s človeškimi žrtvami se je v prihodnjih desetletjih začelo zmanjševati, nasilnih filmov pa je bilo čedalje več.