Računalnik uspešno prepričal ljudi, da je človek in ne stroj

Napravo, ki zna razmišljati, je britanski računalniški pionir Alan Turing v času svoje aktivne kariere opredelil s pogojem, da mora v kratkih pogovorih o tem, da gre za enega od njih, prepričati vsaj 30 odstotkov človeških sogovornikov. Preizkus, ki se ga je pozneje prijelo ime Turingov test, je v soboto – na 60. obletnico smrti Alana Turinga – uspelo opraviti ruskemu računalniškemu programu Eugene Goostman. O tem, da je 13-letni deček iz ukrajinskega pristaniškega mesta Odesa, je uspelo prepričati 33 odstotkov izpraševalcev na univerzi v britanskem Readingu.

Zelo pomembna prelomnica Eugene Goostman je sploh prvi program, ki je Turingov opravil z intervjuji v realnem času. Uspešno so ga namreč prestali tudi drugi računalniki, a so bila vprašanja oziroma teme pogovorov ob tem znane že vnaprej.

Ruski snovalci Eugena Goostmana uspešnost pripisujejo njegovi glavni osebnostni lastnosti – lažni vsevednosti. "Eugene želi narediti vtis, da ve prav vse, a se v resnici pogosto tudi zmoti – navsezadnje je 'star' le 13 let. Mislim, da je ravno to zmedlo njegove sogovornike," je prepričan Vladimir Veselov, eden od Eugenovih očetov.

Kiber bojazljivci že zganjajo preplah Prelomna debata v Readingu, na kateri se je računalnik uspešno infiltriral med človeške sogovornike, je nekatere zagovornike tehnološke apokalipse, ki bo posledica samozavedajoče se umetne inteligence, že prepričala o tem, da bodo Eugena Goostmana v svoje vrste kmalu zvabili hekerji in kiber kriminalci. "Ko bo zlonamerni računalniški program uporabnika interneta uspešno pretental, da je bitje iz mesa in krvi, ne pa sestavljen zgolj iz nekaj vrstic kode, bo svet na pragu kiber kriminalne revolucije, ki jo bo nemogoče zajeziti," s črnogledimi napovedmi ob Eugenovem uspehu na Turingovem testu ni skoparil eden od profesorjev na univerzi v Readingu.