Matic Tomšič

Nedelja,
1. 1. 2017,
17.52

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6

Natisni članek

Natisni članek

nedeljska znanost

Nedelja, 1. 1. 2017, 17.52

7 let, 1 mesec

Padel je v vulkan, a preživel. Kako?

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Yellow 6
Vulkan | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Vodič iz afriškega plemena Masajev je do zdaj edini človek, ki je z roba kraterja vulkana padel v lavo in preživel. To se je zgodilo leta 2007 na ognjeniku Ol Doinyo Lengai v afriški državi Tanzaniji. Ol Doinyo Lengai velja za najbolj čuden vulkan na svetu. 

Incident se je zgodil 21. avgusta 2007. Skupina ameriških strokovnjakov za vulkanizem se je ob spremstvu lokalnih vodičev iz plemena Masajev povzpela do kraterja blizu 3.000 metrov visokega ognjenika. Med raziskovanjem kraterja vulkana Ol Doinyo Lengai je eden od masajskih nosačev opreme zdrsnil z roba in padel v lavo (vir).

Krater ognjenika Ol Doinyo Lengai. | Foto: Thinkstock Krater ognjenika Ol Doinyo Lengai. Foto: Thinkstock

S pomočjo skupine se je potegnil nazaj na varno, a utrpel zelo hude opekline obeh nog in ene roke. Poškodbe so bile tako resne, da je bil še dolgo po dogodku prikovan na bolniško posteljo. 

V ospredju vasica Masajev, v ozadju pobočje ognjenika Ol Doinyo Lengai. | Foto: Thinkstock V ospredju vasica Masajev, v ozadju pobočje ognjenika Ol Doinyo Lengai. Foto: Thinkstock

Razen nesrečnega Masaja do zdaj še ni bilo človeka, ki bi padel v lavo in preživel. Zakaj ni umrl?

Najbolj čuden vulkan na svetu

Ognjenik Ol Doinyo Lengai leži v vzhodnoafriškem tektonskem jarku, ki velja za eno geološko najbolj aktivnih regij na Zemlji. | Foto: Thinkstock Ognjenik Ol Doinyo Lengai leži v vzhodnoafriškem tektonskem jarku, ki velja za eno geološko najbolj aktivnih regij na Zemlji. Foto: Thinkstock

Lava, ki jo bruha Ol Doinyo Lengai, ni navadna lava. Ognjenik, ki mu Masaji pravijo tudi Božja gora, je namreč edini na svetu, ki bruha natrij-karbonatno lavo.

Namesto silikatnih mineralov, železa, magnezija ali aluminija, ki jih vsebuje "navadna" lava, lava iz ognjenika Ol Doinyo Lengai vsebuje natrijeve in kalijeve karbonate. Kaj to pomeni?

Zaradi nenavadne kemične sestave ima lava ognjenika Ol Doinyo Lengai nekaj edinstvenih lastnosti.

Ker ne vsebuje elementov, ki navadni lavi dajejo visoko viskoznost (viskoznost je lastnost tekočine - bolj viskozna tekočina je gostejša in teče počasneje), je lava čudnega afriškega vulkana zelo tekoča. Med izbruhi ne polzi navzdol po pobočju vulkana, temveč žubori kot potoček. 

View post on imgur.com

Nenavadna lava je tudi razmeroma hladna, njena temperatura nikoli ne preseže 510 stopinj Celzija. Zaradi tega je črne in ne rdeče-oranžne barve - ni namreč dovolj vroča, da bi žarela.

Razlog za nizko temperaturo lave je nizko tališče mineralov, ki jih vsebuje. Natrijevi in kalijevi karbonati se namreč začnejo taliti že pri okrog 500 stopinjah Celzija.

Temperatura navadne lave je v povprečju od 700 do 1.000 stopinj Celzija.   | Foto: Thinkstock Temperatura navadne lave je v povprečju od 700 do 1.000 stopinj Celzija.   Foto: Thinkstock

Ker je lava v ognjeniku Ol Doinyo Lengai bolj tekoča in hladnejša od navadne lave, je imel Masaj, ki je zdrsnil vanjo, več možnosti za preživetje. 

Zadnji izbruh pred devetimi leti

Ol Doinyo Lengai je edini še aktivni vulkan na vzhodu afriške celine. Zadnjo epizodo izbruhov je imel med julijem 2007 in avgustom 2008. Močneje je izbruhnil 4. septembra 2007 in 5. marca 2008. 

Izbruh marca 2008. Oblak dima in pepela je bil dolg več deset kilometrov.  | Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons Izbruh marca 2008. Oblak dima in pepela je bil dolg več deset kilometrov. Foto: Thomas Hilmes/Wikimedia Commons

Sveta gora Masajev je mlad ognjenik, znanstveniki njegovo starost ocenjujejo na okrog 370.000 tisoč let. Zaradi tega ga ne obiskujejo le vulkanologi, temveč tudi arheologi.

Okolica ognjenika je bila namreč ena od zibelk človeštva, v vulkanskem pepelu pa se za preučevanje pračloveka pomembne najdbe, kot so odtisi stopal, na primer, ohranijo zelo dolgo. 

Zelo dobro ohranjen odtis stopala v pepelu ognjenika Ol Doinyo Lengai na obali bližnjega jezera Natron. | Foto: Thinkstock Zelo dobro ohranjen odtis stopala v pepelu ognjenika Ol Doinyo Lengai na obali bližnjega jezera Natron. Foto: Thinkstock