Omrežje satelitov je zgolj dober začetek

Satelitski navigaciji zaupa vedno več voznikov, pohodnikov, pomorcev in pilotov med vsakodnevnimi opravili. Z dobrim razlogom, kajti kar je pred nekaj desetletji bil privilegij zgolj ameriške vojske in za običajne ljudi tudi cenovno nedosegljivo, je danes postalo domala nepogrešljiv del opreme vsakega vozila na cesti, morju in rekah, zraku – ali kar v rokah rekreativcev in pohodnikov ter vseh, ki si ne želijo privoščiti, da bi se na poti izgubili ali na njej nepotrebno zamudili.

Podatki s satelitov lahko veliko razkrijejo

Omrežje satelitov, ki je osrčje sistema GPS, je le prvi del na poti do vsega, kar nam omogočajo današnje naprave za satelitsko navigacijo. Podatki, ki jih posredujejo sateliti ameriške vojske, bi nam brez ustreznih digitalnih zemljevidov in skrbno določenih algoritmov za izračun poti pod različnimi pogoji in za različna vozila ter brez malih napravic s procesorsko močjo in prostorom za shranjevanje povedali bistveno manj od tega, kar od "GPS"-a pričakujemo.

Kaj lahko pričakujemo?

Prvo in osnovno, kar nam na podlagi podatkov iz satelitov zna povedati vsak sprejemnik GPS, je izjemno natančen čas in na podlagi tega naš točen položaj. Če je opremljen z dovolj natančnimi in zanesljivimi zemljevidi, bo znal povedati, koliko smo oddaljeni od želenega cilja, ki ga opredelimo po naslovu, koordinatah ali ga poiščemo glede na trenutni ali nek drug položaj (recimo najbližja bencinska črpalka na poti proti Sežani), in, kar je verjetno za mnoge najpomembnejše, kako do njega priti.

Zmogljivost iskanja ciljnih točk je odvisna od naprednosti posameznega modela naprave, nekateri lahko iščejo samo po koordinatah, veliko jih obvlada naslove (prav vsakega žal ne), le malenkost manj naprav pa zna poiskati tudi po vrsti. Prav tako so od modela do modela odvisne možnosti naravnavanja parametrov poti (najbližja, najhitrejša, najzanimivejša pot, brez nizkih nadvozov, brez zimskih zapor, izbira povprečne hitrosti na posameznih vrstah cest so le nekatere možnosti, ki ločijo dostopnejše naprave od dražjih).

Zemljevidi so praviloma že naloženi v večini naprav, in sicer glede na del celine ali celino, kjer je naprodaj (večja zemljepisna pokritost seveda draži ceno, zemljevide drugih celin je mogoče kupiti posebej), zato naprava, kupljena v Hong Kongu, Singapurju ali ZDA, načeloma ne bo pripravljena za takojšnjo uporabo v deželi na sončni strani Alp. Razlog več, da se pred nakupom kateregakoli sprejemnika GPS seznanimo, kaj vse omogoča in česa morda nima.

Ne le za naprej, tudi za nazaj

Sprejemniki GPS vedo tudi, kje smo bili, in večina jih te podatke tudi zabeleži in shrani. Če tako ustvarjene "drobtinice", posejane po poti, prenesemo na računalnik, lahko podoživljamo pot na satelitskih posnetkih ali na računalniških zemljevidih ali si zgolj olajšamo pripravo potovalnega dnevnika. Na voljo pa so tudi programi, ki omogočajo natančno analizo opravljene poti iz teh dnevnikov: vzponi, sestopi, hitrost, pospeški, postanki … To je precej zanimivo za športnike in zahtevnejše rekreativce, ki tako dokaj natančno lahko ocenijo svojo porabo energije in stopnjo telesne obremenitve.