Ocenili smo: Planetside 2

Planetside 2 prav nič ne okoliši z razlaganjem igralnih mehanik in ozadja znanstvenofantastičnega spopada treh ločin na planetu Auraxis, saj takoj po namestitvi in izbiri frakcije igralca nemudoma pahne v največji spopad na karti. Zelenci se tako znajdejo v pravem peklu, ki ga riše futuristična vojna: nad in med glavami tisočih oklepljenih soldatov frčijo krogle in fotonski izbljuvki, kanjon onkraj najvišje vzpetine zapirajo tanki, zrak pa parajo razbeljeni izstrelki flaka, s katerimi varuhi talnih baz klatijo batarangom podobna plovila. Je odveč omenjati, da se ob posedovanju spodobnega zvočnega sistema soba stresa od silnega bobnenja tankovskih topov, rezgetanja strojnic in kričanja: "MEDIC!"?

Božjastno začetno zmedo nadalje dopolnjuje dokajšnja nejasnost početja. Raznovrstnih ikonic, ki označujejo poslopja, desantne cilje in sovražne premike, je namreč ogromno. Igramo moštveni deathmatch ali capture the flag? Pravzaprav nič od naštetega, saj je Planetside 2 osredotočen zgolj na osvajanje ozemlja in zadrževanje nadzornih točk, kar sta pred leti popularizirala Battlefield 1942 in Unreal Tournament 2004, sedaj pa je pravzaprav srž marsikatere spletne vojaščine.

1 na 1? Raje tisoč na tisoč! Uvodoma sem omenjal spletno igranje za mase – tipični predstavniki tovrstnega udejstvovanja so World of Warcraft, Guild Wars in The Old Republic, poleg fantazijske zasnove pa jim je skupen tudi stalen svet, ki obstaja tudi, ko se igralec odjavi. Planetside ima zatorej več kot z naslovi tipa Battlefield 3 skupnega z zgoraj omenjenimi velikani igričarske industrije, saj je dogajanje stalno, bitke pa se zaradi nenehnega premikanja fronte pojavljajo veliko bolj spontano in niso omejene na eno samo mapo. Pozabite tudi na klasične obračune ekip s po šestnajstimi igralci – Planetside 2 zmore namreč na bojišče naenkrat postaviti več kot 2000 sodelujočih v bitki, a se na srečo ne znajdejo vsi na enem zaslonu, saj je kriznih žarišč precej.

No, strogo gledano meje vendarle obstajajo, a so posamezna ozemlja tako prostrana, da je vsak poskus njihovega prečkanja pravzaprav nesmiseln tako z vidika potrate časa kot lastnih življenjskih točk. Poleg vojačkov z enakimi našitki se po heksagonih, ki predstavljajo posamezne zaseke mape, kar tare pripadnikov dveh sovražnih frakcij. Katere to so, porečete?

Manko domišljije Delitev velesil lahko (odvisno od osebnih preferenc) igralci dojemate kot boleče standardno starcraftovsko, masseffectovsko ali sinsofasolarempiresevsko. Terranska republika stremi k ohranjanju miru in spoštovanju zakonov, za dosego česar seveda uporablja veliko težkega orožja; Novi konglomerat je ohlapna zveza odpadnikov, ki se na planetu Auraxis krčevito upira vladavini terranske republike; mistični napredneži Vanu pa se v prizadevanju za osvojitev čim večjega števila šestkotnikov opirajo na tehnologijo in artefakte davnih kultur Nezemljanov.

Kdo smo in kako silovito streljamo? Nadalje vsaka od treh človekolikih organizacij ponuja skok v uniformo enega od šestih vrst soldatov. Izkušeni igralci Battlefielda in Team Fortressa jih bodo znali našteti vsaj pet: "Snajper, inženir, bazukaš, dohtar in navaden kanonfuter."

Vsak od njih si lasti orožja in sposobnosti, ki so standardne za žanr moštvenih streljanj – ostrostrelec (Infiltrator) je opremljen z istoimenskim orožje in zmore vdirati v sovražnikove računalniške sisteme, inženir (Engineer) zmore popravljati vozila in razpostavljati obrambne strojnice, zdravnik (Medic) obuja padle in zdravi ranjene soborce, težak (Heavy Assault) zmore razstreljevati tanke in podobno kovinsko zalego, pehotnik (Light Assault) pa je opremljen z raketnim nahrbtnikom aranžmajem protipehotnega eksploziva. Sem nekaj pozabil? Šesti na seznamu je MAX, super oklepljen in pešakom izredno nevaren Robocop, ki smrt seje iz dveh orožji hkrati, a je zaradi neokretnosti lahek plen vozil in Infiltratorjev, zdravi pa ga lahko le inženir.

Ker so razdalje do določenih ciljev prevelike, da bi se jih splačalo premeriti peš, so v veliko pomoč vozila. Dobršen del njih je zaklenjen na pripadnost eni od treh strank (Scythe, Reaver in Mosquito na primer), medtem ko so štirikolesnik (ATV), transportno plovilo Galaxy, tank IFV in Sunderer ("spawn" mesto na kolesih) dostopni vsem. Fri-tu-Plej Kot je bilo omenjeno že uvodoma, se je založnik Sony izprsil in igranje Planetside 2, ki ga marsikdo smatra za AAA-naslov, omogočil tudi tistim brez prebite spletne pare. Ampak! Kot preostale igre F2P tudi Planetside 2 ponuja možnost, da prek mikrotransakcij izboljšate svoje možnosti preživetja in luknjanja oklepov. Nakup nekaj tisoč Sonyjevih cekinov, ki jih lahko unovčite v sami igri, tako prinese hitrejše napredovanje po činih in instantno odklepanje dobrin in veščin, kot so natančnejše merjenje in silovitejša orožja. Igralec s polnimi žepi more tako v tako rekoč nekaj minutah doseči raven predaneža, ki je v Planetside 2 vložil že na stotine ur.

Vsi na to stran planeta! Da velikan, kot je Sony, v ne ravno brstečem finančnem obdobju za ništrc evrov srenji ponudi tako kakovostno igro, kot je Planetside 2, je pravi mali čudež. Z igralčevega vidika ji ni mogoče očitati tako rekoč nič resnega. Tudi občasno "crkovanje" strežnikov in neprijaznost do začetnikov namreč odtehta njena cena – širokopasovna spletna pipica in obilica čuječih noči.

Splošna ocena: 91

Lestvica ocen:

1‒10 ‒ Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11‒20 ‒ Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21‒30 ‒ Igram, ker sem mazohist. 31‒40 ‒ Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41‒50 ‒ Igre bi se lotil samo v službenem času. 51‒60 ‒ Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61‒70 ‒ Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71‒80 ‒ Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81‒90 ‒ Odlična igra z elementi klasike. 91‒100 ‒ Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.

Zvrst: spletna moštvena vojaška igra Platforma: PC Razvijalec in založnik: Sony Online Entertainment