Četrtek, 9. 1. 2020, 15.07
4 leta, 10 mesecev
Kdo ve, kako bi se odrezali v Sloveniji
Niti četrtina Američanov ne ve, kje je Iran
Nekateri izmed vprašanih so Iran umestili v Slovenijo, nekateri sredi morja, nekateri celo – v ZDA
Dogajanja, povezana z Iranom in ZDA, polnijo zadnje dni naslovnice medijev vsega sveta. Poleg (ne vedno usklajenih) novic se prav tako pojavljajo (tudi pri nas) različna mnenja, komentarji, obsodbe, pozivi na linč in druge oblike izražanja stališč, zaradi česar bi pomislili, da večina vsaj ve, kje Iran je.
Žal se je ta domneva tudi tokrat izkazala za napačno.
V nedavni ameriški raziskavi so 1.995 registriranih ameriških volivcev prosili, naj na zemljevidu sveta pokažejo, kje je Iran.
Pikico jih je pravilno postavilo samo 23 odstotkov.
Bistveno bolje ni bilo niti na ožjem geografskem območju
Bistveno bolje ni bilo niti, ko so zemljevid tako povečali, da na njem ni bilo več Severne in Južne Amerike, Daljnega Vzhoda in Avstralije, ter ko so vprašanim povedali, da ne more biti v morju.
Delež pravilnih odgovorov se je namreč povečal na komaj 28 odstotkov.
Celo na povečanem zemljevidu brez Amerike, vzhodne Azije in Avstralije je komaj 28 odstotkov vprašanih polnoletnih Američanov pravilno odgovorilo na vprašanje, kje je Iran.
Napadali bi – kje že?
V družbi Morning Consult so spomnili tudi na podobno anketo, ko so leta 2014 anketirance spraševali, kje na zemljevidu je Ukrajina, leta 2017 pa, kje je Severna Koreja.
Struktura anketiranih polnoletnih državljanov ZDA, ki so pravilno umestili Iran na zemljevid sveta. V obeh primerih so bili rezultati podobno porazni in v obeh primerih so ugotovili značilno povezanost med neznanjem, kje je država, po kateri so spraševali, in naklonjenostjo za napad ameriških letalskih ali kopenskih sil na to državo.
Z drugimi besedami, radi bi pošiljali svoje državljane z orožjem v države, za katere niti ne vedo, kje so.
Neznanje nima strankarskega monopola
No, nekaj optimizma v anketi o Iranu vendarle je – tokrat niso našli pravkar opisane povezanosti med nepoznavanjem zemljepisa in naklonjenostjo do ameriškega ukrepanja.
Ugotovili pa so, da neznanje nima strankarskega monopola, kajti tako pri demokratih kot pri republikancih in neodvisnih je odstotek tistih, ki niso pravilno pokazali, kje je Iran, enak oziroma v okviru statistične napake.
Visokošolska izobrazba ni jamstvo za splošno geografsko znanje
Razočarali so tudi anketiranci z univerzitetno izobrazbo, saj je celo med njimi prepričljiva večina zgrešila, kje na svetovnem zemljevidu je Iran.
Očitno ne pomagajo niti preprosto dostopni brezplačni viri informacij – številni poslušajo novice o pomembnih svetovnih dogodkih in neredki med njimi tudi agresivno podajajo svoja (neredko neutemeljena in zmotna) mnenja o državah, za katere niti ne vedo, kje so, kaj šele, kako je tam.
11