Nad artritis z injekcijo namesto z nožem

Bolečine in omejeno gibanje – to je vsakdan obolelih za osteoartritisom, razmeroma pogostim bolezenskim stanjem, katerega napredovanje je težko upočasniti in največkrat nemogoče ustaviti.

Nova študija, ki so jo ameriški znanstveniki opravili na laboratorijskih miših, je potrdila učinkovitost nanoterapije, ki je upočasnila propad hrustanca v kolenu. O poteku in rezultatih so poročali v znanstveni reviji Science Translational Medicine.

Novice Plazma prebolelih pomaga proti covid-19, a ne vsem

Hrustanec se ne obnavlja po naravni poti

Hrustanec je zelo pomembno mehko tkivo, ki v sklepih, zlasti kolenu, blaži pred silami, ki nas obremenjujejo med hojo, tekom in vsem drugim, kar počnemo. Hrustanec pogosto propada s časom, še hitreje pa zaradi poškodb, ni pa zmožen samostojne naravne obnove. To sčasoma vodi do bolečin in drugih težav, povezanih z osteoartritisom.

V zadnjih letih so nekatere študije odkrile možne načine, kako upočasniti propad hrustanca ali ga celo umetno ustvariti. Dosežek te nove raziskave je, da so ustvarili lastno receptorsko molekulo, ki cilja na proteinsko pot, povezano z rastjo hrustanca.

Hrustanec se lahko ibrabi s časom, njegov propad pa najbolj pospešujejo poškodbe.

Vzročno-posledična zveza dokazana v obeh smereh

Povezanost med to molekulo in rastjo hrustanca so potrdili v obe smeri: povečana aktivacija je upočasnila propadanje in celo povečala odpornost hrustanca pred zunanjimi vplivi.

V naslednjem delu raziskave so molekulo rastnega faktorja pripeli na sintetične nanodelce, primerne za vnos v koleno prek injekcij. S tem so preprečili hiter propad, ki se zgodi, ko so te molekule rastnega faktorja samostojne, ter omogočili vnos tudi v globlje dele kolena.

Novice Protein, ki (pri miših) odpravi paralizo že po nekaj tednih

Nanodelci kot nosilci so že potrjeno varni

Raziskovalce je spodbudil pozitiven učinek na hrustanec, ki ga niso spremljali neželeni stranski pojavi. Toda kot pri vseh drugih še tako obetavnih dosežkih na miših, se je treba zavedati, da je pot do kliničnih preizkusov in morebitne uveljavljene terapije dolga in negotova.

Nekaj manj negotovosti pa zagotavlja dejstvo, da so nanodelci kot nosilci že pridobili pozitivne rezultate kliničnih študij in se izkazali za varne, kar pomeni nekaj epizod manj na še dolgi raziskovalni in znanstveni poti. Vsekakor pa so že obeti, da bi injekcija lahko nadomestila kirurški poseg, dovolj dober razlog za nadaljnje študije.