Na vohunjenje niso imuni niti Angry Birds in Googlovi zemljevidi

Na površje prihajajo vedno nove informacije iz dokumentov, ki jih je medijem lani poleti predal žvižgač Edward Snowden – ameriška agencija za nacionalno varnost (NSA) in njena britanska ustreznica, agencija za elektronsko prisluškovanje (GCHQ), podatke o uporabnikih zbirata s pomočjo nekaj najbolj široko uporabljanih mobilnih aplikacij.

Eno izmed "orodij" obveščevalnih agencij je noro priljubljena igra Angry Birds, ki je od izida decembra leta 2009 na vseh platformah presegla dve milijardi prenosov. Igra je glede na klasifikacijo NSA ena izmed številnih aplikacij, ki "puščajo" – njihova poglavitna šibkost je parjenje z oglaševalci z vseh vetrov (kot je Millenial Media, partner Rovia, ustvarjalcev Angry Birds, založnika iger Activision in Zynge, razvijalca iger za družbena omrežja).

Ti izkoriščajo dejstvo, da večjega dela uporabnikov mobilnih naprav varnost in zasebnost ne skrbita tako zelo, s tem pa imajo prosto pot do celotnega asortimenta osebnih podatkov, ki jih je mogoče pridobiti iz telefona ali tablice – seznama nedavnih klicev in stikov, zgodovine obiskanih spletnih strani, lokacije, spola, starosti in celo bolj občutljivih informacij, kot je spolna usmerjenost. Ni čudno, da so ptiči jezni Tovrstni podatki so v prvi vrsti sicer pridobljeni z namenom učinkovitejšega oglaševanja, a NSA in GCHQ sta iznašla način, kako se je na pretok informacij preprosto prisesati skozi zadnja vrata. S to metodo zbrana dokumentacija se glede na Snowdnova razkritja priključi uporabniškim datotekam, ki jih je NSA že ustvarila s sledenjem telefonskim klicem, kratkim sporočilom in e-poštni aktivnosti.

Eden izmed osrednjih bogatih virov aktivnosti obiskovalcev interneta je seveda tudi navigacijska storitev Google Maps, saj iskanje poti in podrobnosti o krajih v bližini obveščevalcem hitro izda lokacijo uporabnika Zemljevidov, New York Times pa poroča, da sta med aplikacijami, ki ameriški in britanski vladi podatke ponujajo kar na pladnju, menda tudi mobilni različici Facebooka in Twitterja. Čeprav naj bi se na omenjenih družbenih omrežjih informacije o sporočilih, fotografijah in lokacijah po objavi izbrisale, obstaja možnost, da so budnemu očesu s pravim orodjem za krajši čas dostopne med postopkom nalaganja na uporabnikov profil. NSA zadeve sicer ni zanikala, še več – v uradni izjavi je nemudoma sporočila, da tarča vohunjenja (s pomočjo mobilnih aplikacij) niso posamezni državljani ZDA, temveč le obveščevalne tarče. Na aferico so se že odzvali tudi pri finskem Rovio Entertainment, razvijalcu igre Angry Birds, in zanikali kakršnokoli vpletenost v prikrito zbiranje podatkov oziroma tonamensko sodelovanje z družbo Millenial Media.