Internet ni omrežje računalnikov, temveč omrežje ljudi

Nekoč novinar, danes pa italijanski glasnik digitalnih tehnologij Riccardo Luna je prepričan, da digitalno gospodarstvo pravzaprav ne obstaja kot samostojna veja. "To ni poseben del gospodarstva, temveč nekaj, kar se prepleta z vsakim delčkom gospodarstva in je njegov neločljiv del."

Zbranim poslušalcem na italijanskem poslovnem forumu v Ljubljani je svojo državo predstavil v dveh precej različnih, skoraj protislovnih pogledih.

Italijanska ustvarjalnost ni zgolj zgodovinska Italija je po eni strani država, katere ustvarjalnosti ne poznamo dovolj, je prepričan Luna. "Ko govorimo o italijanski ustvarjalnosti, ne razmišljam kot večina o Leonardu ali Galileu. V mislih ne grem več stoletij nazaj, temveč veliko bližje, v leto 1964, ko so prvi osebni računalnik na svetu ustvarili v Italiji. Štirje inženirji podjetja Olivetti v kraju Ivrea pri Torinu o tem sprva nič niso povedali svojim šefom, ker jih ne bi razumeli."

Kako pa bi jih, ko pa so bili takrat računalniki veliki kot vsa soba in so bili celo največji strokovnjaki prepričani, da bodo za ves svet dovolj trije takratni računalniki, ki bi bili za današnjo mladino, milo rečeno, smešni. Kdo si je takrat upal pomisliti na osebne računalnike …

Američani bi iz tega naredili filmsko zgodbo P101, skrajšano za Programma 101, kakor so ga poimenovali, so predstavili na svetovni razstavi Expo leta 1965, kjer je požel veliko uspeha. Tako veliko, da je tlakoval prvo pot človeka na Luno, pravi italijanski digitalni glasnik. "Če bi bil P101 ameriška zgodba, bi o tem pisali knjige, Hollywood pa bi zagotovo posnel film o tem, v Italiji pa ne poznamo niti imen izumiteljev."

Ali so v Italiji morda včasih premalo ponosni na svoje dosežke, podobno kot mi preveč pogosto doma vidimo samo slabe zgodbe, medtem ko ostajajo dobre neopažene? "V Italiji imamo čuden odnos do izumov. Italijane bolj boli, če niso pri vrhu nogometne lestvice, a bi prav naši izumitelji morali biti na naslovnicah. Vsak dan!"

Luna je nadaljeval seznam (neupravičeno) manj znanih italijanskih izumov: "Res je, da so prvi čip ustvarili v Silicijevi dolini, a je bil izumitelj Italijan. Ko govorimo o izjemnih arhitekturnih dosežkih visokih stolpnic, kdo pozna dvojčka Bosco Verticale (navpični gozd) v Milanu? Italijanski prispevek k umetnosti in digitalni revoluciji je tudi danes velik, a se o tem ne govori, tega ne cenimo dovolj."

Odprti tudi za slovenske dobre ideje Luna je prepričan, da je danes Italija, vsaj glede odnosa do ustvarjalnosti in mladih podjetij, precej drugačna kot še pred nedavnim. "Osem let se bojujemo s krizo, kot država smo delali številne napake. Zdaj smo končno postavili v ospredje inovacije, postali smo prijazni do start-up podjetij, pripadajoča zakonodaja je prijazna. Tega si še pred dvema letoma nismo mogli niti zamisliti."

Ocenjujejo, da je v Italiji okrog štiri tisoč start-up podjetij. Luna je prepričan, da jim italijanska država zdaj zagotavlja izdatno podporo: "Veliko denarja namenjamo za brezobrestna posojila, prijavijo se lahko vsi, kar je priložnost tudi za slovenske dobre ideje."

Tretjina Italijanov ni nikoli uporabljala računalnika A ob tej odprti, napredni in ustvarjalni Italiji sobiva tudi tista precej drugačna Italija, v kateri tretjina prebivalcev, kar 24 milijonov ljudi, ni nikoli uporabljala računalnika. "Digitalno opismenjevanje je zato velik izziv in zalogaj," se zaveda Luna.

"Najpomembnejše so zato naložbe v najmočnejše računalnike, to so ljudje," dodaja italijanski digitalni glasnik, ki poudarja pomen izobraževanja in ustreznih naložb vanj. Prednost ljudem pred tehnologijo Luna daje tudi drugje, saj je prepričan, da "internet pravzaprav ni omrežje računalnikov, temveč omrežje ljudi".