umetna inteligenca
Sreda, 15. 4. 2020, 15.32
2 tedna, 4 dni
Domača pamet za boljše odločanje in boljši svet
Forbes: Slovenija vodilni primer vladam in raziskovalcem, kako z umetno inteligenco krotiti pandemijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,00
9
Umetna inteligenca ni le abstraktna znanost, temveč pomaga pri številnih, tudi najzapletenejših izzivih poslovanja, vodenja in življenja. Slovenija ima na tem področju veliko pokazati.
Morda se ne zavedamo dovolj, da je na področju umetne inteligence, predvsem pri razvoju rešitev za pomoč pri odločanju v izjemnih okoliščinah, kot je zdajšnja epidemija Covid-19, Slovenija v svetovnem vrhu. Če že sami to jemljemo kot samoumevno, nas na pomen teh dosežkov spomnijo iz tujine, tokrat v reviji Forbes.
Svetovno znani Institut Jožef Stefan in slovenski oče umetne inteligence, profesor Ivan Bratko, sta dva najpomembnejša stebra, da se je Slovenija uveljavila kot svetilnik umetne inteligence, je zapisal Mark Minevich za revijo Forbes.
Slovenija izkoristila priložnost in dobro izhodišče
Prof. Ivan Bratko je predstojnik Laboratorija za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, do leta 2002 pa je vodil tudi Odsek za inteligentne sisteme na Institutu Jožef Stefan.
Začelo se je že leta 1949 z ustanovitvijo ljubljanskega Instituta Jožef Stefan in intenzivno nadaljevalo v sedemdesetih letih, ko so prav tam bili državni pionirji raziskav nevronskih omrežij, podatkovnega modeliranja, statističnih analiz – tehnologij, ki so tlakovale pot do umetne inteligence, ta pa nas danes spremlja že v številnih naših dejavnostih ter nam omogoča boljše in hitrejše rezultate.
Slovenija je bila že takrat uspešna pri prednostnem uvajanju izobraževanja teh tehnologij v akademske ustanove, je še zapisal avtor ter poudaril šampionsko osebnost profesorja računalništva na ljubljanski univerzi Ivana Bratka, soustanovitelja in predsednika Slovenskega društva za umetno inteligenco.
Unescovo mednarodno raziskovalno središče na Institutu Jožef Stefan
Že v času nekdanje skupne države je Slovenija imela dobro izhodišče za to, kar ji je uspelo po osamosvojitvi: postati pravo središče inovacije in nadgraditi Institut Jožef Stefan v vrhunsko raziskovalno ustanovo s področja umetne inteligence kar v svetovnem merilu, je med drugim zapisal Minevich.
Posebno priznanje Sloveniji za njeno ustvarjalnost na tem področju in v človeka usmerjen pristop za prihodnjo digitalno družbo je izkazal Unesco, ko je prav Institutu Jožef Stefan zaupal ustanovitev mednarodnega raziskovalnega središča umetne inteligence (International Research Center on Artificial Intelligence - IRCAI).
Digitalni dvojček za boljše in pravočasne odločitve
Uspehi slovenskega znanja o umetni inteligenci pa niso ostali samo v njihovih laboratorijih in znanstvenih objavah, temveč so našli praktično uporabo v številnih pogledih našega delovanja in življenja. Med njimi so tudi tisti, ki so pomembni za širšo družbo in imajo zato še posebej velik pomen.
Eden od teh je koncept digitalnega dvojčka, ki z oblikovanjem digitalnega pretoka ključnih informacij krepi postopek odločanja na ravni podjetij in držav. Deli digitalnega dvojčka so, med preostalimi, analiza temeljnega vzroka, napovedi in ugotavljanje anomalij, vse skupaj pa ustvarja digitalno repliko družbenih tokov, kar odločevalcem zagotavlja povsem nov in učinkovit vpogled za optimalno odločanje.
Umetna inteligenca pomaga pri obvladovanju pandemije
Ravno v tem času, ko se iščejo najboljši načini za obvladovanje pandemije koronavirusa, dobiva digitalni dvojček novo priložnost, pri čemer se je izkazal. Uporabljali so ga tudi že prej na drugih področjih
Umetna inteligenca je ključna tudi pri javni platformi za modeliranje in vizualiziranje poteka pandemije covid-19 CoronavirusWatch.
Ukrepati, preden se epidemija ali kakšna druga nesreča sploh zgodi
Ta portal je že sam po sebi bogat vir podatkov o pandemiji in njenem poteku, a je pravzaprav le uvod v najobsežnejši uporabniški primer, ki ga obdeluje IRCAI, geomapiranje družbene dinamike in avtomatizacije pridobivanja pomembnih dejstev za širšo družbeno zavest.
Del tega je tudi predvidevanje dogodkov, predvsem neželenih, kar bo omogočilo pravočasno sprejemanje učinkovitih ukrepov.
Preberite še:
9