Matic Tomšič

Sobota,
22. 3. 2014,
20.45

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

tablice

Sobota, 22. 3. 2014, 20.45

8 let, 7 mesecev

BYOD – priročnost za zaposlene, tveganje za podjetja

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
BYOD (Prinesi svojo napravo) uslužbencem podjetij v različnih gospodarskih sferah dovoljuje, da delo opravljajo na svojem računalniku ali mobilnem telefonu. Zadeva je praktična - ali je tudi varna?

Z rastočim trendom BYOD (Bring your own device oziroma Prinesi svojo napravo) čedalje več podjetij svojim uslužbencem omogoča, da za službene zadolžitve uporabljajo svoje mobilne telefone in prenosne ter tablične računalnike. Tovrsten način opravljanja dela je daleč najbolj razširjen na hitro rastočih trgih, kot so Bližnji vzhod, Rusija, Indija in Latinska Amerika (predvsem Brazilija), kjer naj bi ga za svojega vzelo že več kot tri četrtine gospodarskih entitet.

Prednosti BYOD mnogi, ki zadevo doživljajo v praksi, vidijo predvsem v bolj personaliziranem delovnem okolju, podjetja, ki so del sistema, pa so za iskalce delovnih mest na področjih, kjer je nujna uporaba tehnologije, praviloma privlačna bolj od tistih, ki delavcem priskrbijo službene naprave. Bolj osebna izkušnja na delovnem mestu ponavadi poskrbi tudi za večjo učinkovitost, telefoni, računalniki in tablice, ki jih s sabo prinesejo uslužbenci, pa so v vsakem trenutku praviloma tudi novejši in zmogljivejši, saj v večini korporacij naprav ne posodabljajo ravno vsako leto.

Preveč svobode – težave Kritiki modela BYOD opozarjajo, da so interni podatkovni sistemi podjetij, ki ne poskrbijo za zadostno zaščito z omejevanjem dostopa in uporabo tonamenske programske opreme, izpostavljeni varnostnim grožnjam in morebitnemu odtekanju informacij.

BYOD je namreč že poskrbel za številne incidente z uhajanjem podatkov. Dva najpogostejša vzroka sta izguba oziroma odtujitev naprave, na primer pametnega telefona, s katerim je mogoče dostopati do omrežja podjetja, in ukinitev delovnega mesta ter posledični odhod uslužbenca, ki mu ni treba vrniti službenega telefona ali računalnika, saj je naprava njegova – informacije na njej lahko uporabi za morebitno maščevanje in pridobitev protipravne premoženjske koristi.

Večina podjetij, ki so ali pa še bodo posvojila BYOD, svojim uslužbencem sicer jasno in neposredno predstavi delovanje sistema, omejitve uporabe osebnih naprav ter disciplinske ukrepe v primeru kršitve pravil.

Neprevidnost lahko podjetja drago stane Raziskave na področju informacijske varnosti kažejo, da precej podjetij BYOD še ne jemlje dovolj resno. Čeprav se je z odtekanjem podatkov po poročanju Kaspersky Lab spopadlo že 17 odstotkov gospodarskih družb, ki so v sistem dela implementirale BYOD, je strožja pravila za rabo osebnih naprav na delovnem mestu lani uvedlo le 11 odstotkov podjetij.

Glede BYOD so sicer najbolj skeptični Japonci, saj jih kar 93 odstotkov meni, da zadeva predstavlja preveliko tveganje za suverenost tehnoloških korporacij, z 69 odstotki nestrinjanja pa so pretežno zaskrbljeni tudi v ZDA, kjer so glede BYOD zelo stroge predvsem vladne organizacije – če zaupni podatki pristanejo na zasebni napravi, je ta nemudoma zasežena, uslužbencu pa ne glede na občutljivost informacij grozi celo dolga zaporna kazen!