Sobota, 10. 1. 2015, 20.13
7 let, 2 meseca
Bo WWW v letu 2015 postal simbol nevarnosti?
Medmrežje bo v letu 2015 postalo bojišče, v njegovih jarkih pa se glede na smernice preteklega leta zoper čedalje bolj prebojne hekerske napade in vdore ne bodo bojevali le navadni uporabniki spleta, temveč vse pogosteje tudi največje korporacije, javne organizacije in svetovne vlade.
Preverili smo, na kakšne načine bodo kiberkriminalci pa tudi obveščevalne agencije, kot je NSA, prek internetnih kablov in brezžičnih povezav svetovni splet, morda pa tudi svetovni mir, ogrožali letos.
Jamison Nesbitt, ustanovitelj Kiber-senata, mednarodne skupnosti vodilnih strokovnjakov na področju internetne varnosti, je drugačnega mnenja. Prepričan je namreč, da se bomo v morebitnih prihodnjih svetovnih vojnah bojevali s tipkovnicami in miškami. Meni tudi, da bo kibernetske taktike vojskovanja, kot so hekerski napadi na kritično državno infrastrukturo, že letos začelo uporabljati vse več anarhističnih skupin, skrajnih aktivistov in terorističnih organizacij.
Najbolj znan primer operacije, ki bi jo lahko označili za kibernetsko vojskovanje, je bila sabotaža iranskega obrata za bogatenje urana v Natancu, pri katerem je bil domnevno uporabljen črv Stuxnet. Po pisanju Wireda so hekerji leta 2012 s podobno, a manj uspešno taktiko napadli tudi ameriško podjetje Telvent, proizvajalca programske opreme za nadzor nad električno infrastrukturo in (v nekaterih delih ZDA) naftovodi, plinovodi ter vodovodi.
V Digital Shadows, organizaciji, ki se ukvarja z analizo kibernetskih groženj, medtem menijo, da bo v letu 2015 gesla z drugimi oblikami identifikacije – prijavo prek mobilnega telefona, biometrijo – začelo zamenjevati vse več ponudnikov spletnih storitev.
Prvi mož Kiber-senata Jamison Nesbitt celo verjame, da je internet stvari glavna grožnja integriteti medmrežja, saj pred tiste, ki skrbijo za internetno varnost, zaradi števila povezanih naprav in njihovih različnih funkcij postavlja edinstvene izzive. "Internet stvari bo kmalu postal sestavni del vseh gospodarskih in javnih sektorjev – industrije, energetike, zdravstva, prometa. Tisti, ki so ga zasnovali, pa so najprej mislili na povezanost in šele nato na varnost. Na svetu je na milijone hekerjev, ki komaj čakajo, da vdrejo v ta zelo napreden, a krhek ekosistem," meni Nesbitt, ki je tudi prepričan, da je veriga – v tem primeru internet stvari ‒ močna le toliko, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Bi zaupali svinčniku z internetno povezavo?
Tovrstne sabotaže lahko ne le prizadenejo poslovanje podjetja, temveč ga celo spravijo pod rušo. Strokovnjaki napovedujejo, da bo podobnega dogajanja vse več, med osrednimi tarčami hekerjev, ki ne marajo za lastno korist, temveč le za povzročanje škode, pa bodo banke, velika IT-podjetja in celo zdravstvene organizacije.
Ransomware naj bi še letos tako našel pot tudi do podatkov, spravljenih pod ključ pri ponudnikih storitev shranjevanja v oblak, kot so Dropbox, Google Drive, OneDrive, Apple iCloud. Pri McAfeeju napovedujejo, da bodo programi ransomware ob vdorih v profile v oblaku poskusili pridobiti dostop do podatkov za prijavo (uporabniško ime in geslo), s čimer bodo lahko zaklenili in odkupnino zahtevali tudi za varnostne kopije shranjenih vsebin.