Nedelja, 29. 4. 2018, 15.23
6 let, 7 mesecev
Bo kmalu konec potovanj na te rajske tropske otoke?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,22
3
Znanstveniki in okoljevarstveniki že dolgo trobijo, da lahko morebitno dvigovanje gladine svetovnih oceanov zaradi globalnega segrevanja, če ga človeštvu ne uspe zelo omiliti, do konca 21. stoletja ogrozi obstoj nekaterih koralnih tropskih otočij, kot so Maldivi in Marshallovi otoki. A nova raziskava opozarja, da lahko žalostna usoda te priljubljene turistične točke doleti še veliko prej.
Ali v oglasih turističnih agencij v nekaj desetletjih ne bomo več videli takšnih prizorov? Znanstveniki v novi študiji ne trdijo le, da je to mogoče, temveč da se bo to vsekakor zgodilo, če človeštvo ne stopi skupaj in ne sprejme ukrepov, ki bodo dodatno omejili emisije toplogrednih plinov.
Avtorji raziskave, ki je bila ta teden objavljena v znanstveni publikaciji Science Advances, trdijo, da dozdajšnje študije nevarnosti, ki obstoju več tisoč koralnih atolov morda preti zaradi dvigovanja gladine svetovnih morij, v zakup niso vzele neurnega plimovanja.
Tega bo postopno dvigovanje gladine oceanov - to se v tropskih krajih, kjer je večina koralnih atolov, pozna še malenkost bolj kot drugod, saj je voda tam toplejša - okrepilo do mere, da bo rajskim otokom začel groziti še en dejavnik - pomanjkanje pitne vode.
Če se na področju omejevanja emisij toplogrednih plinov ne bo kmalu kaj drastično spremenilo, svarijo avtorji nove študije, bo neurno oziroma nevihtno plimovanje z vsakim letom segrevanja oceanov onesnažilo več zalog sveže vode na koralnih atolih.
Slano morsko vodo, ki bo vdirala v tako imenovane vodonosnike, kamnite plasti pod površjem koralnih atolov, ki so nasičene s svežo vodo, bo iz vodonosnikov čedalje težje "sprati" po naravni poti. To vsako leto že zdaj stori deževnica in pred naslednjim neurjem oziroma neurno plimo iz vodonosnikov splakne morsko vodo.
A ker bo kontaminacija vodonosnikov zaradi dvigovanja gladine morja vsako leto hujša, dežja v nekaj desetletjih kmalu ne bo več dovolj, da bi iz pip na atolih še tekla pitna voda. Posledica tega bo lahko konec turizma in množično odseljevanje s prizadetih otokov.
Zaradi tega lahko nastane geopolitična godlja svetovnih razsežnosti, v študiji svarijo znanstveniki. Kam bomo namreč dali vse otoške države, ki ne bodo imele več za življenje primerne lastne zemlje? (Na fotografiji Cookovo otočje.)
To se lahko zgodi že med letoma 2055 in 2065 in ne šele ob koncu stoletja, napovedujejo znanstveniki, ki v študiji sicer posebej sploh ne omenjajo škode, ki bi jo ekstremnejše neurno plimovanje lahko povzročilo na infrastrukturi na koralnih atolih.
V nevarnosti so svetovno znani tropski paradiži
Znanstveniki so študijo opravili med novembrom 2013 in majem 2015 na otoku Roi-Namur, ki je del večjega koralnega atola Kwajalein, ta pa spada pod Marshallove otoke, otoško državo v Tihem oceanu.
Na Marshallovih otokih živi nekaj več kot 50 tisoč ljudi, najvišja "gora" na otoku pa je visoka samo deset metrov.
Marshallovi otoki so po prepričanju znanstvenikov zato, ker je povprečna nadmorska višina na otokih komaj dva metra, regija, ki jo lahko onesnaževanje zalog pitne vode prizadene med prvimi.
A Marshallovi otoki še zdaleč niso edini: takšna nevarnost grozi tudi tropskim paradižem, kot so Maldivi, deli Sejšelov, severni del Havajskega otočja in Cookovo otočje, če naštejemo samo nekaj najbolj znanih.
To je Malé, glavno mesto Maldivov. Povprečna nadmorska višina na Maldivih je samo en meter, zato so jo marsikje na otočju umetno dvignili, da bi preprečili prepogosto poplavljanje v primerih orkanskega vremena in omilili škodljive učinke morebitnega dvigovanja morske gladine zaradi globalnega segrevanja. A če se uresničijo napovedi znanstvenikov, da bo na nekaterih rajskih otokih, če se ne bo nekaj drastično spremenilo, v nekaj desetletjih zmanjkalo čiste pitne vode, bo Malé morda nekoč postalo mesto duhov.
3