Ali bo Milanoviću uspelo ustvariti hrvaško Silicijevo dolino?

"Že zame je prepozno, da grem na to pot šele zdaj, za svoje predhodnike ne bom niti govoril, ker v dvajsetih letih hrvaške samostojnosti tu ni bilo nikogar," je za hrvaško televizijo v Seattlu povedal hrvaški premier Zoran Milanović, ki se je pred začetkom uradnega dela poti srečal s hrvaško izseljensko skupnostjo na severozahodu ZDA.

V delegaciji so poleg premierja med drugimi tudi:

- minister za znanost, šolstvo in šport Vedran Mornar, sicer nekdanji dekan zagrebške fakultete za elektrotehniko in računalništvo ter svetovno priznani strokovnjak s področja projektiranja in gradnje informacijskih sistemov,

- minister za zdravje Siniša Varga,

- namestnik zunanje ministrice Joško Klisović,

- predstavniki nekaterih hrvaških računalniških podjetij in gospodarstva. Kaj Hrvati ponujajo Američanom Hrvaška delegacija bo najprej obiskala Microsoft, tam jih bosta sprejela izvršna podpredsednica in finančna direktorica Amy Hood ter korporativni podpredsednik Rich Sauer. Pot jih bo nato vodila v (pravo) Silicijevo dolino v Cisco, Oracle in HP, sklenili pa jo bodo v New Yorku, kjer bo njihov gostitelj IBM.

Uradno si delegacija od obiska obeta nove projekte in delovna mesta na Hrvaškem, neuradno pa se govori, da naj bi hrvaška vladna delegacija računalniške velikane želela prepričati v gradnjo superračunalniškega središča predvidoma v demografsko ogroženi Liki. Prav tako naj bi v ta namen poskusili izkoristiti zdaj večinoma propadajoče nekdanje vojaške objekte, ker pa so vsa omenjena ameriška podjetja zelo povezana z ameriško vojsko, ni izključeno, da vlada išče svoje priložnosti tudi v tem. Od veliko optimizma do skrajnega pesimizma Pričakovanja od poti hrvaške delegacije nihajo med obema skrajnostma. Opozicijska HDZ je skozi usta svojega mlajšega člana in nekdanjega zunanjega ministra Gordana Jandrokovića izjavila, da "bi bilo boljše, če bi Milanović kupil loterijski listek, ker bi bila od tega večja korist".

Tudi v strokovnih krogih obstajajo skeptiki, ki menijo, da turneja ne bo uspešna, pri čemer kot največjo oviro vidijo počasnost in nedoslednost hrvaških birokratskih postopkov, zlasti tistih, ki se nanašajo na pridobivanje raznih dovoljenj, ter visoko obdavčenost hrvaškega dela (kar je tudi Sloveniji zaprlo marsikatera vrata tujih naložbenikov). V regiji je kar nekaj držav, ki so spretno pritegnile svetovna visokotehnološka podjetja, a Hrvaške (in Slovenije) ni na zgornjem delu tega seznama.

Na drugi strani so tisti strokovnjaki, ki pobudo pozdravljajo in verjamejo, da je vsako novo delovno mesto za dobre in kakovostne kadre, ki bi jih prepričalo, da ostanejo doma in ne iščejo svoje prihodnosti drugje po svetu, zelo koristno tudi za celotno družbo. "Želimo pripeljati najbogatejše in najpametnejše "Hrvaška je majhna država in v podobnem položaju, kot smo mi, je več držav, a naše prednosti so bližina srca Evrope, dovolj izobraženo prebivalstvo, čudovita infrastruktura in vlada, ki ve, kaj hoče," je pojasnil svojo pot, za katero je prepričan, da je na tej ravni gospodarstveniki še ne bi mogli uspešno izpeljati. "Konkurenca drugih držav je pošastna, a mi si vendarle želimo pripeljati na Hrvaško najbogatejše in najpametnejše. Tukaj sem kot politik in oseba, ki predstavlja državo, ko gre za posel in več kot posel. Pomembno je, kakšen vtis, ne šarmerski ali igralski, temveč vtis resnosti in znanja, bodo dobili ljudje, ki odločajo o pomembnih zadevah in milijardah dolarjev," je še svojo pot pojasnil Milanović, ki je prepričan, da bi mu opozicija očitala nedejavnost, če se na to pot ne bi podal. Turistično potovanje ali odpiranje novih priložnosti? Ali bi morala tudi Slovenija na podoben način vpeti svoje politične sile za doseganje velikih poslov informacijske in komunikacijske tehnologije? "Upam, da Slovenija ne bo ponovila napake, ki so jo s tovrstnim turističnim potovanjem že naredili srbski politiki in jo zdaj na Hrvaškem ponavlja Milanović," meni tehnološki poročevalec reškega časnika Novi list Vladimir Mrvoš. "Veliki posli z velikimi podjetji se ne zgodijo na takih potovanjih, o njih se dogovarjajo strokovnjaki pred tem, saj imamo vse komunikacijske možnosti za to. Če bi bila ta velika podjetja, ki na Hrvaškem že imajo svoje podružnice, kakorkoli zainteresirana za poglabljanje poslovanja s Hrvaško, bi bili njihovi visoki predstavniki že tu, taka pot pa za naše politike sploh ne bi bila nujna."

Drugače meni urednik hrvaškega tehnološkega portala ICTBusiness.info Dražen Tomić: "To, kar zdaj dela premier s svojo delegacijo, je bilo treba opraviti že zdavnaj, a prevelika pričakovanja vendarle niso smiselna. Takoj po tej poti ne bo nobene nove pogodbe, nobenega novega delovnega mesta, a se bodo dodatno odprla vrata velikim podjetjem, ki tu že imajo svoje podružnice, poznajo tukajšnji trg in kaj jim ponuja. Za taka potovanja in dogodke je treba vložiti veliko truda in menim, da bi si morala vsaka država, tudi Slovenija, ki se želi še bolje predstaviti kot morebitni partner velikih svetovnih podjetij, za to prizadevati."