Trgovina z ljudmi izkorišča zlasti socialno ranljivost svojih žrtev

"Med vsemi znanimi žrtvami trgovine z ljudmi na svetu je bilo leta 2010 dobra polovica (58 odstotkov) žrtev prisiljenih v spolno izkoriščanje, 36 odstotkov v prisilno delo in 0,6 odstotka prodanih za namene trgovine s človeškimi organi," uvodoma pojasnita avtorja raziskave z naslovom Analiza trgovine z ljudmi z namenom izkoriščanja delovne sile, trgovine z otroki, prisilnega beračenja in prisilnega izvrševanja kaznivih dejanj, Aleš Bučar Ručman in Danijela Frangež, oba s fakultete za varnostne vede.

Raziskava, ki jo je naročil urad vlade za komuniciranje, je med drugim tudi pokazala, da ima izkoriščanje delavcev migrantov v Sloveniji oziroma prek v Sloveniji registriranih podjetij vse značilnosti trgovine z ljudmi.

Trgovina ljudi je odvisna zlasti od povpraševanja Kot je na današnji predstavitvi raziskave, ki je bila narejena lani, povedal nacionalni koordinator za boj proti trgovini z ljudmi Sandi Čurin, je fenomen trgovine z ljudmi oziroma tako imenovanega novodobnega suženjstva povezan z različnimi oblikami izkoriščanja in v veliki meri odvisen zlasti od povpraševanja posameznikov ali družbe. Tako je po njegovem mnenju zmanjšanje povpraševanja tudi najučinkovitejši ukrep proti tovrstni trgovini.

Bučar Ručman je izpostavil zlasti ranljivost delavcev migrantov, ki izhaja iz njihove socialne ranljivosti in slabih socialnih razmer v izvornih državah. Običajno so najšibkejši delavci iz tujine, ki imajo prav tako pomanjkljivo znanje jezika države, v katero so prišli na delo, prav tako pomanjkljivo pravno znanje, nimajo podporne socialne mreže in tako dalje.

Delodajalci te razmere po Bučar Ručmanovih besedah dobro poznajo in jih izkoriščajo, tudi ob novačenju delavcev. Obljubljajo jim visoka plačila ter dobre delovne pogoje in pravice, pogosto morajo delavci že vnaprej plačati določeno vsoto denarja tako imenovanim agentom oziroma posrednikom, ki naj bi jih na tujem povezali s potencialnimi delodajalci.

Iluzija o prostovoljnem odnosu med delodajalcem in delavcem migrantom "Takšno izkoriščanje je še toliko bolj perverzno in zavajajoče, saj je sodelovanje delavcev na prvi pogled prostovoljno. To seveda ne drži. Izkoriščevalskih razmer delavci ne prekinejo iz istih razlogov, zaradi katerih so v njih vstopili, to je socialne odvisnosti od delodajalca. V nekaterih primerih jih ne prekinejo niti zaradi groženj fizičnega nasilja in spravljanja v dolžniška razmerja. Nekateri delavci v upanju na plačilo v prihodnosti verjamejo obljubam in vztrajajo v slabih pogojih," pojasni Bučar Ručman.

Oblike izkoriščanja in kršitve delavskih pravic so številne, od neizplačevanja nadur, dela prek omejitev dovoljenega števila ur, večmesečnega neizplačevanja dela ali kar celotne plače do odjavljanja delavcev iz zavarovanj brez njihove vednosti, šikaniranj in groženj z odpuščanji.

Po propadu velikih gradbenih podjetij se spremeni tudi način izkoriščanja Bučar Ručman tudi pove, da se je po propadu velikih gradbenih podjetij v Sloveniji spremenil tudi način izkoriščanja delavcev migrantov, ki jih zdaj v Sloveniji registrirana podjetja napotujejo v tujino, zlasti Nemčijo.

"Isti lastniki imajo sočasno ustanovljeno večje število podjetij, sproti ustanavljajo nova, po nekaj mesecih lastništvo prenesejo na tuje državljane ali razglasijo stečaj. Delavci pa ob tem ostanejo brez denarja, ki so jim ga delodajalci dolžni," še pojasni.

Najbolj tvegana starostna skupina otrok so tisti, stari od štiri do 18 let Frangeževa je izpostavila trgovino z otroki, ki po njenih besedah obstaja tudi v Sloveniji, čeprav na policiji ne zaznavajo večjega števila mladoletnih žrtev trgovine z ljudmi. Zaznavajo pa prisotnost komaj polnoletnih otrok. Po njenih besedah so najbolj tvegana starostna skupina otrok tisti, ki so stari od štiri do 18 let. Tako so otroci lahko žrtve spolnega in ekonomskega izkoriščanja, kot na primer prisilnega beračenja ali izvrševanja kaznivih dejanj, kot so tatvine. Prav tako so lahko žrtve prisilnih porok, trgovine s človeškimi organi ali nezakonitih posvojitev, ki so lahko povezane tudi z ugrabitvami otrok.

Načini novačenja otrok običajno potekajo prek spletnih klepetalnic ali oglasov za delo na internetu, na primer manekenstvo. Prav tako svoje otroke lahko prodajajo družine v upanju na boljšo prihodnost. Velikokrat pa dekleta novačijo tudi tako imenovani loverboyi.