Četrtek, 30. 1. 2014, 9.26
8 let, 7 mesecev
Sodišče na Finskem oprostilo predstavnike Patrie
Kot je odločilo, tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb podkupovanja, državi pa je naložilo plačilo sodnih stroškov v višini 1,235 milijona evrov. Sodišče je sicer dodalo še, da čeprav ni dovolj dokazov za obsodilno sodbo, pa ostaja resen sum, da je prišlo do podkupovanja. Glavni tožilec Jukka Rappe naj bi po navedbah Yle že razmišljal o pritožbi.
Na zatožni klopi je bila peterica nekdanjih visokih uslužbencev Patrie, nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi, nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen, direktor prodaje Tuomas Korpi ter glavni finančni direktor Kai Nurmi. Obtoženi so bili podkupovanja slovenskih predstavnikov, da bi tako dosegli izbiro Patrie za nakup 135 oklepnikov za Slovensko vojsko. Leta 2006 je Patria s slovensko stranjo podpisala pogodbo v vrednosti 278 milijonov evrov.
Krivdo so zavračali in vztrajali, da s poslom ni bilo nič narobe. Sodišče v Hämeenlinni jim je pritrdilo in razsodilo, da tožilstvu ni uspelo dokazati obtožb o podkupovanju. Rappe je sicer za Wiitakorpija, Hulkkonena, Niittynena in Korpija zahteval dve leti zaporne kazni oz. eno leto pogojne zaporne kazni za Nurmija. Rappe je zahteval tudi pol milijona evrov kazni za Patrio. Med obtoženci je bil sprva tudi direktor trženja Jarmo Puputti, ki je bil obtožen industrijskega vohunjenja, a je tožilstvo sredi procesa obtožbe zaradi zastaranja umaknilo.
Podobno zadovoljen z razsodbo je tudi nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi. Kot je dejal, "je vseskozi zaupal v finski pravosodni sistem, da bo ugotovil prava dejstva". Izrazil je še pričakovanje, da se tožilstvo na sodbo ne bo pritožilo in da bo zanj zadeva končana.
"Sodišče očitno meni, da vodilni možje Patrie niso vedeli, kaj so počeli," je dejal v odzivu na odločitev sodišča, da tožilstvo sicer ni uspelo dokazati obtožb podkupovanja v primeru prodaje oklepnikov Slovenski vojski leta 2006, vendar pa da ostaja utemeljen dvom v to, da temu ni bilo tako. "Odločitev sodišča me je resnično presenetila. Sicer je še nisem povsem prebral, a sem resnično presenečen zaradi trdnih pisnih dokazov v primeru," je še dejal.
Na sodbo finskega sodišča se je odzval tudi slovenski preiskovalni novinar Blaž Zgaga, ki je Berglundu, novinarju finske državne televizije Yle, pomagal pri odkrivanju zgodbe v Sloveniji. Tudi on pravi, da sodba v "nikakršni meri ne more vplivati na oceno resničnosti ugotovitev" iz oddaje Resnica o Patrii. Spomnil pa je še na drugi del dokumentarca Resnica o Patrii, ki je bil na finski televiziji YLE predvajan februarja 2012 in v katerem je vir informacij iz podjetja Patria "odkrito povedal, kako so se pogovarjali o podkupovanju pri velikih poslih".
Pojasnil je, da je pri povzemanju sodbe očitno nastala pomota, češ da je sodišče dopustilo možnost dvoma, da so bile podkupnine izplačane, o čemer je na svojih spletnih straneh poročala finska televizija Yle. "Težko je razumeti, zakaj je Yle tako zapisala in s tem ustvarila nejasnost," je še dejal. "Razsodba je 'niso krivi' in nič drugega. Saj tožilstvo ni dokazalo tožbe onkraj razumnega dvoma," je ponovil in predlagal, da bi bilo "morda dobro, če bi stopili v stik s sodniki, ki so zakuhali vso to zmešnjavo". Rappe je že pred tem v sporočilu za javnost nakazal, da s kolegom Timom Kokkomäkijem razmišlja o pritožbi na višje sodišče v Turkuju in da bo odločitev o tem sprejel prihodnji teden.