Publicist Leljak ne priznava, da je razžalil Janeza Zemljariča

Publicist Roman Leljak danes ni priznal očitkov iz zasebne tožbe Janeza Zemljariča, ta mu očita domnevno razžalitev zaradi zapisov in izrečenih besed v tem letu. Zasebnega tožilca Zemljariča sicer danes na sodišče ni bilo in je svojo odsotnost opravičil, a tudi sicer njegova udeležba na predoobravnavnem naroku ni obvezna.

Sporen naj bi bil zapis na spletni strani www.leljak.si, kjer naj bi Leljak pod rubriko "Kliči Zemljariča za umor" med drugim zapisal: "Dokumenti nedvomno govorijo, da je Zemljarič odobril predlagano akcijo svojega podrejenega Milana Paulina, šefa oddelka za emigracijo v slovenski SDV (Služba državne varnosti, op. a.), da se likvidirata dva pripadnika hrvaške emigracije." In nadalje: "Sem mu pa hvaležen za izjavo, dokazal je, da je njihov čas slonel na lažeh, strahu in smrti. Sam pa še vedno živi v njegovem času. Takrat je menil, da Nikica Martinović zaradi dolgoletnega vodenja spominskih slovesnosti v Pliberku zasluži smrt, le kako usodo bi (bo) namenil meni takrat in danes."

Sporni so zapis in dve izjavi s tiskovne konference Zapis je bil objavljen 4. januarja letos. Leljak naj bi s tem zapisom posegel v čast in dobro ime, prav to pa naj bi storil tudi z dvema izjavama na tiskovni konferenci, ki jo je 6. januarja sklicalo Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine iz Radencev in katerega predsednik je obdolženi. Na tiskovni konferenci je Leljak izjavil, "da dokumenti, pridobljeni v Arhivu RS, kažejo, da je takratni načelnik SDV Janez Zemljarič odobril akcijo, v kateri je bil leta 1975 v Celovcu ubit hrvaški emigrant Nikica Martinović". V odgovoru na novinarsko vprašanje pa je povedal: "Tako da je Janez Zemljarič v bistvu odobril umor Martinovića."

Obe stranki sta danes podali svoje dokazne predloge. Tako je pooblaščenec zasebnega tožilca Marko Kosmač poleg dokazov, ki jih je predlagal že v zasebni tožbi, podal dodatne predloge. Predlagal je pridobitev Leljakovih šestih zapisov na Twiterju od februarja do 13. avgusta letos; članek iz Reporterja z naslovom Udba v mlinu tožilcev, ki je bil objavljen 2. junija; članek iz aprila letos, ki ga je objavil spletni portal Politikis z naslovom: Leljak: Grob likvidiranega Crnogorca je na Žalah.

Poleg tega je predlagal, da sodišče pridobi sodne spise in sodne odločbe oziroma izpisek iz kazenske evidence zoper Leljaka, ki je tudi sam potrdil, da je že bil pravnomočno obsojen in je še v drugem kazenskem postopku, nekaj listin iz Arhiva RS, zaslišanje Zemljaričeve žene Ive Tomlje, Alenke Kadunc in Andreja Marjana Čadeža, Igorja Gračnika in Milana Doriča, ki živi v Nemčiji in naj bi povedal, da Zemljarič tega umora ni naročil.

Predlaganim dokazom je nasprotovala zagovornica obdolženega, ki se je strinjala le z zaslišanjem Doriča ali, kot je povedala, Emila Kosa, kot naj bi se imenoval prej.

Leljak je kot dokaz v spis vložil izpis iz Cobisa, iz katerega je razvidno, da je avtor 48 knjig in da je resen raziskovalec, pa tudi dokazilo oziroma pooblastilo nemške kriminalistične službe, da je njihov pogodbeni sodelavec. Predlagal je tudi pridobitev dokumentov iz Arhiva RS, med drugim tudi Pravilnik SDV iz leta 1974, ko je bil načelnik SDV Zemljarič in kjer "ni bila nikjer opredeljena likvidacija", pa tudi pravilnik zveznega sekretariata za notranje zadeve, kjer naj bi bilo opredeljeno, kdo odloča o akcijah v tujini. Predlagal je tudi pridobitev seznama pištol, ki naj bi jih v štirih letih dobil sodelavec Dorič. Na njegov predlog naj bi k pričanju povabili raziskovalca in publicista Igorja Omerzo. Ta naj bi po Leljakovih besedah raziskoval ugrabitev Bate Todorovića, kar naj bi opisal v knjigi.

"Predlagam tudi zaslišanje Doriča, ta bi lahko identificiral vseh pet sodelavcev Udbe, ki so bili angažirani pri primeru Nikice Martinoviča. Vsaj trije so še živi, ki bi lahko povedali kaj več, o tem sem pisal v svoji knjigi," je pojasnil Leljak, ki je v spis vložil tudi svojo knjigo z naslovom Udba. Njegova zagovornica je predlagala tudi zaslišanje zasebnega tožilca, ki naj bi prinesel dokazila o svojem statusu v SDV. Tem predlogom je nasprotoval Zemljaričev odvetnik , češ da niso konkretizirani in so za ta postopek nepomembni.