Hilda Tovšak si skuša skrajšati čas za rešetkami (VIDEO)

"O bistvenih elementih sporazuma smo se načeloma dogovorili, vendar pa je ostalo še nekaj odprtih vprašanj, ki jih mora gospa Tovšakova razčistiti, kajti dogovor o priznanju krivde teče za oba kazenska postopka za Rimske terme in za Betnavo," je v izjavi za javnost povedal Kanduti. Zaradi tega je prosil sodišče, da danes še ne bi zaključili predobravnalnega naroka, ampak to storili naslednji teden 10. julija, ko je razpisana glavna obravnava v zadevi Rimske terme.

Za Betnavo in Rimske terme skupaj manj kot šest let zapora? Sodišče je njegovo razlago, po tem ko se je strinjal tudi tožilec Stanislav Pintar, sprejelo in predobravnalni narok preložilo. Po končanem naroku sta Kanduti in tožilec podala skupno izjavo za javnost, v kateri sta povedala, da se o vsebini dogovora ne smeta izrekati, si pa oba želita, da bi zadevi zaključili. Kanduti je na vprašanje, kaj je razlog, da je Tovšakova pripravljena na dogovor oz. priznanje krivde, odgovoril, da si želi končati zadeve in živeti normalno življenje v danih možnostih.

Neuradno je tožilec sicer za priznanje krivde na prvem predobravnavnem naroku predlagal šest let zaporne kazni, zdaj pa naj bi dogovor tekel v smeri, da bi Tovšakovo obsodili na manj kot na šest let zapora za obe kazenski zadevi skupaj.

Trojica že prej priznala krivdo "Včeraj in danes so ponovno stekli pogovori med zagovornikom obdolžene Borisem Kandutijem in tožilstvom, zato obstaja možnost za sklenitev sporazuma," je sodnici Romani Gradič na naroku pojasnil okrožni državni tožilec Pintar. Že dopoldne je sodnica zaradi pogajanj tako preložila predobravnalni narok. Tovšakova je obdolžena poslovne goljufije pri prenovi Betnave. Zagrožena kazen za omenjeno kaznivo dejanje je do osem let zapora.

Sicer so bili v zadevi Betnava obdolženi tudi nekdanja direktorica podjetja Betnava Dragica Marinič, gradbeni nadzornik Karel Bogatin in Anton Ekart iz mariborske nadškofije, ki so krivdo priznali. Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak pa se naroka v začetku junija iz zdravstvenih razlogov ni udeležila.

Krašovec krivde ni priznal, kazen za trojico bo znana kmalu Pintar je za Mariničevo predlagal pogojno 15-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let. Za Bogatina je predlagal 10 mesecev zapora, ki se izvrši alternativno kot splošno koristno delo. Za Ekarta pa je predlagal pogojno 10-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Sodnica kazni ni izrekla, saj je Mariničeva obdolžena še enega kaznivega dejanja glede nepoplačanih terjatev, ki je združeno s kaznivim dejanjem poslovne goljufije pri prenovi Betnave. Za drugo kaznivo dejanje pa je treba opraviti poseben narok. Izrek kazni bo predvidoma 4. julija.

Krivde pa ni priznal nekdanji ekonom Nadškofije Maribor Mirko Krašovec, ki je osumljen napeljevanja h kaznivemu dejanju v škodo EU, saj je prek svojega zagovornika vložil ugovor na obtožnico. Gradičeva je zanj zato razpisala glavno obravnavo, ki bo 23. avgusta, obravnave se bodo nadaljevale tudi septembra.

Pridobili veliko protipravno korist Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki. S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo znesek 1,772 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili veliko protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.