Nedelja, 8. 9. 2024, 11.19
2 meseca, 2 tedna
Pisma bralcev
Menjava "črnih plomb" ne sme postati dodaten zdravstveni problem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
V povezavi z napovedano novelo pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in predvsem z napovedjo sprememb na področju zobozdravstva moram podati opozorilo in tudi obrazložitev osnovne problematike glede amalgama, kar ZZZS kot tudi odbor za zobozdravstvo pri ZZZS obravnavata poenostavljeno in pomanjkljivo. Zaradi nevednosti, predvsem pa z ukrepom in "reklamiranjem" zamenjave amalgamskih zalivk z belimi se neposredno ogroža tako zdravje pacientov kakor tudi zobozdravstvenega osebja.
Problematika amalgama je vsaj dvoplastna, a deluje, kot da prej omenjeni instituciji v isto košaro mečeta jabolka in hruške, saj gre za dve povsem ločeni zadevi. En del problematike je prenehanje uporabe amalgama, ki ima povsem preprosto rešitev, drugi del, kompleksnejši, pa je zamenjava oz. odstranjevanje amalgamskih zalivk in izdelava novih.
Zakaj sploh ukiniti uporabo amalgama?
Prvi korak, prenehanje uporabe amalgama, je povsem preprost – preprosto se ga preneha uporabljati. Ne vem, zakaj je Slovenija zaradi tega prosila za podaljšanje predpisanega roka za eno leto in pol (s 1. januarja 2025 na 1. julij 2026), ampak je moteča predvsem obrazložitev, da se ga ukinja, ker naj bi šlo za "zastarel material".
Glavni razlog za ukinjanje ni ta, da je material zastarel, saj bi vam večina zobozdravnikov, še posebej starejših, zatrdila, da je amalgam najboljši material za plombiranje zob. Zakaj bi torej umaknili material, ki je razen z estetskega vidika za stroko "najboljši material"? Ne, pri amalgamu gre za prepoved uporabe. Glavni razlog za prepoved uporabe pa je njegova izjemna toksičnost.
Prepogosto se v javnih občilih, kadar je govora o amalgamu, pozabi omeniti, da je 50 odstotkov sestave tega materiala živo srebro. Znana visokotoksična težka kovina.
EU z odlokom o prepovedi sledi smernicam Minamatske konvencije. Ena prvih podpisnic je bila leta 2013 tudi Slovenija, ratificirala pa jo je leta 2017. Pri Minamatski konvenciji gre za globalno zavezo o zmanjšanju izpustov in prenehanju uporabe živega srebra, ki je toksično za celotno biosfero. Je ena zadnjih velikih mednarodnih konvencij, kjer se globalno večinsko strinjamo, da obstaja problem, ki ga je treba razrešiti, kar potrjuje tudi visoko število držav, ki so v to konvencijo vključene, podpisnic je namreč 149 od trenutno 195 držav na svetu.
Kot glavni vir živega srebra v ljudeh pa so prepoznane ravno amalgamske plombe (poleg vnosa preko živil predvsem morskega izvora).
Odstranjevanje amalgama je strupeno!
Drugi korak pa je dosti kompleksnejši in ga prej omenjena konvencija tudi še ne obravnava, in sicer kako rokovati s plombami, ki so vstavljene.
Odstranjevanje amalgamskih zalivk ni tako preprosto, kot se lahko zdi laični javnosti. S površine vsake amalgamske plombe dokazljivo izhlapeva živo srebro. Pri odstranjevanju amalgamske plombe, torej pri izvrtavanju, pa se količina hlapov živega srebra drastično poviša, hkrati pa nastajajo amalgamski opilki, t. i. amalgamski partikulat in mikropartikulat.
Pred obema nevarnostma je treba zavarovati tako pacienta kakor tudi zobozdravstveno osebje in seveda preprečiti oz. minimalizirati izpuste v okolje. Gre torej za delo z visokotoksičnimi snovmi v toksičnem okolju.
Zato se je treba v ta namen primerno izobraziti in opremiti. Potreben je nek standard varnega odstranjevanja amalgamskih zalivk, ki pa že obstaja – t. i. SMART protokol (Safe Mercury Amalgam Removal Technique).
Zamenjava z belo plombo je časovno zahtevna
Treba se je zavedati, da površina zoba, ki je bila pod amalgamsko plombo, v veliki večini primerov ni primerna za takojšnjo izdelavo nove plombe. Da ne gre za preprosto zamenjavo stare za novo. En korak je varno odstranjevanje amalgama, ki mu sledi priprava zoba za novo zalivko in šele nato izdelava nove, trajnejše zalivke.
Postopek je torej praviloma večfazen in v celoti časovno zahteven. Izvedba varnega odstranjevanja je zahteven poseg tako za izvajalca kakor tudi za pacienta. Prav tako pa izdelava nove, bele zalivke.
Pri belih plombah po pravici povedano ne gre toliko za nadstandardnost (cena) materiala, ampak gre bolj za tehnično izvedbo izdelave, ki je malce zahtevnejša in terja malo več časa kot pa za izdelavo amalgamske zalivke.
Nekritičen pristop k odstranjevanju amalgama pa ima prepogosto za posledico sistemske zdravstvene težave, ki se razvijejo zaradi zastrupitve in obremenitve organizma z živim srebrom, kjer gre za kumulativen efekt.
Zato sem mnenja, da je "reklama" o zamenjavi amalgamskih plomb z belimi izjemno slaba in zavajajoča in zahteva poglobljen vpogled v problematiko, ki jo obravnava.
Damir Škripec Larisseger, dr. dent. med.
