Zmote kardinala Rodeta

Sočustvujete s Francozi, ker so skrajneži v imenu religije izvedli teroristični napad? Pa ste morda opazili, da ste v Sloveniji dnevno žrtve verskih napadov? Slovenija je namreč postala evropski otok brez ateistov!

Spoštovani bralci, se še spomnite, kako je kmalu po nastopu svojega mandata in nato še enkrat leta 2009 v tedniku Družina tedanji nadškof, zdajšnji upokojeni kardinal Franc Rode, razburil blagočuteče Slovence z izjavo, da Slovenija postaja edini ateistični otok sredi krščanske Evrope? No, ta zaskrbljenost in razburjenost klenih, narodnozavednih in ponosnih Slovencev sta se izkazali za nepotrebni, kajti Rodetova izjava je danes dokazano dvojna zmota.

Prvič, Evropa ima res grške, judovske in krščanske korenine, toda Francija, Nemčija in Belgija dokazujejo, da postaja Evropa predvsem multikulturna in multiverska, obenem pa izjemno ponosna na močan sekularni in ateistični pečat.

Drugič, Slovenija je res postala otok, vendar ravno nasproten od tega, pred čemer je svaril Rode. Slovenija je postala izjemno religiozna država, kjer ateisti nimajo več domovinske pravice.

Narod vernikov, ki se prepira o dogmah Politična, gospodarska in socialna kriza, iz katere se Slovenija ne zna izviti že od zadnjih mesecev leta 2008, nikakor ni odpravila slabih praks v gospodarstvu, anomalij v javnem sektorju, negativne selekcije v celotni družbi, vse to je kvečjemu okrepila.

Vseeno pa je kriza v Sloveniji nekaj odpravila: ateizem. Česar sam osebno sicer ne razumem kot dosežek, temveč ravno nasprotno. Razsvetljenski ateizem je namreč temeljil na razumu. Odsotnost ateistov je slovo razuma in argumentov. Diskurz na temelju argumentov pri nas ne obstaja več. Slovenija je namreč postala izjemno religiozna država. Zato Slovenci nismo sposobni doseči sporazuma o ničemer, Slovenci se zgolj še prepiramo o verskih resnicah.

Sedem slovenskih verskih resnic Tako kot je David Fincher, navdahnjen s sedmimi smrtnimi grehi, posnel film Sedem, tako tudi pri nas obstaja sedem slovenskih resnic. Fincherjeve filmske posledice tudi v Sloveniji postajajo realnost.

Skozi sedem slovenskih verskih resnic vsak posameznik pojasnjuje svoj položaj. Verske resnice so odvisne od vašega političnega prepričanja, imena vašega boga in njegovega nasprotnika. Zato so dvojne, vsaka slovenska dogma ima namreč svojo antidogmo; slovenska posebnost pa je tudi to, da čeprav so naše verske resnice zgrajene na temeljih političnega prepričanja, trdimo, da so znanstveno utemeljene in preverjene. Slovenske verske resnice, s katerimi smo napadeni vsak dan, so:

1. Verujem v privatizacijo. ali Verujem v državno lastništvo.

2. Verujem v neoliberalizem. ali Verujem v demokratični socializem.

3. Verujem v Janeza Janšo, njegova prizadevanja in njegovo vizijo Slovenije. ali Verujem v Milana Kučana, njegova prizadevanja in njegovo vizijo Slovenije.

4. Verujem v socialno državo. ali Verujem v državo socializma.

5. Verujem, da je najvišji mogoč ideal življenja v Venezueli, kjer vlada socializem. ali Verujem, da je najvišji mogoč ideal življenja na Slovaškem, kjer so imeli enotno davčno stopnjo.

6. Verujem, da je mesto Janeza Janše zgolj na prostosti. ali Verujem, da je mesto Janeza Janše zgolj v zaporu.

7. Verujem, da je neodvisno zgolj ustavno sodišče, ki je vrnilo na prostost JJ. ali Verujem, da so neodvisne zgolj nižje stopnje slovenskega sodstva, ki so obsodile JJ.

Alamut/Murgle/Trstenjakova Potrebujete pojasnila in podnapise za zgoraj naštete slovenske resnice? Prosim, uporabite ščepec zdrave pameti, razuma in pravičnosti. Ste zaradi čustev in klientelistične pripadnosti res pripravljeni porušiti vse temelje slovenske družbe?

Leta 1938 je slovenski pisatelj Vladimir Bartol objavil roman Alamut. Alamut je grad, je orlovsko gnezdo v perzijskih gorah in je center karizmatičnega preroka Hasana ibn Sabe. Ta s skupino prevzgojenih mladeničev bojuje sveto vojno proti perzijskemu cesarstvu.

Zdaj pa naredite preprost poskus: besedo Alamut zamenjajte s krajem, ki je po vašem trdnem in neomajnem prepričanju v Sloveniji središče, kjer snujejo zaroto in prisluškujejo vsem oblikam komunikacije; preroka Hasana ibn Sabo poimenujte z imenom slovenskega politika, za katerega se pred prijatelji zaklinjate, da ga "videti ne morete" in da bo v Sloveniji bolje šele takrat, ko tega politika ne bo več. Mladeniči so se do danes sicer nekoliko postarali, a nedvomno slepo sledijo tistemu političnemu imenu, ki ste ga prej navedli namesto Hasana.

Zdaj tudi vidite, da imamo Slovenci resnično velike pisatelje! Bartol je bil nedvomno vizionar, da je znal tako dobro napovedati prihodnost Slovenije v letu 2015!

Religija kot opij za ljudstvo Ker pa verske resnice ne dopuščajo razprave o svoji resničnosti, dvom vanje je krivoverstvo, se začnejo družbeni podsistemi sesuvati. Ko razsvetljenski ateizem, ki temelji na razumu in sprejemanju argumentov, zamenjata dogma in pripadnost plemenu, propadejo temelji, na katerem je osnovana miroljubna skupnost.

Zato ne bodite presenečeni, ko zdravnik Ivan Radan pripoveduje, da je smrtonosni kalij menda zlil mimo pacienta, ne vanj, kot je prej trdil en teden, to pa je storil le zato, da bi sodelavci med seboj končno začeli "strokovno komunicirati". In predstojnica oddelka Bojana Žvan se ne čuti v ničemer odgovorna za to katastrofo, zato se ne strinja s svojo razrešitvijo.

Ne bodite presenečeni, ko preberete, kako so nekateri vzgojitelji v javnem vrtcu v Šmarju pri Jelšah otroke kaznovali s klofutami in zapiranjem v omaro, ravnateljica pa pravi, da ne bo odstopila, ker se za to ne čuti odgovorno.

In nikar, lepo vas prosim, od Boruta Pahorja ne pričakujte odgovora, ali se zaveda odgovornosti, ker je s svojim kadrovanjem uničil vsakršno kredibilnost protikorupcijske komisije.

V državi verskih resnic osebna odgovornost ne obstaja.

Pogovor gluhih Pred nami so tedni, ko nam bodo politiki predstavljali spopad za verske resnice o državnih podjetjih. Preroki slovenskih dogem navajajo 1.001 argument za svoje trditve, a ne zmorejo videti 1.001 argumenta proti svojim trditvam. Ateisti so se v Sloveniji ali odselili ali spremenili v tako goreče vernike, da moramo vsi začeti moliti, da ne bo zagorelo …

Kajti kjer verske resnice narekujejo prihodnost države, tam vam bodo še travo iz revnih predelov Venezuele prodajali kot najboljši kaviar. Odgovornost, ki je povsem, zgolj in izključno vaša, pa je, ali boste venezuelsko travo, ki je videti kot trava, diši kot trava in ima barvo trave, poimenovali trava ali kaviar … In nikar ne recite, da vas nikoli ni nihče opozoril na razliko med travo in kaviarjem!