Kolumna

Četrtek,
15. 12. 2016,
0.01

Osveženo pred

7 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,28

28

Natisni članek

Natisni članek

Žiga Turk kolumna

Četrtek, 15. 12. 2016, 0.01

7 let, 3 mesece

Življenje v predresničnosti

Kolumna

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Orange 7,28

28

Donald Trump | Foto Reuters

Foto: Reuters

Post-truth, poresničnost, je Oxfordski slovar razglasil za besedo leta 2016. Novico so z velikim veseljem pograbili "dominantni" mediji*, ker je poresničnost priročen izgovor, da so ljudje v ZDA in Veliki Britaniji izbrali drugače, kot so jim oni svetovali. Trump, Brexit in druge "napačne" odločitve volivcev – tako razlagajo – so bile mogoče samo zato, ker volivci živijo v poresničnem medijskem okolju, kjer jim prek družbenih omrežij servirajo ponarejene novice, v angleščini fake news. Dokler so bili "dominantni" mediji edini, so ljudem servirali resnico, samo resnico in nič drugega kot resnico, ljudje pa so izbirali pametneje.

Bolj ponarejene novice od te, da naj bi ameriške volitve odločili blogerji iz Titovega Velesa s pisanjem ponarejenih novic, ni. Razen morda tiste, da so jih odločili ruski hekerji, ki so vdrli v elektronsko pošto demokratov in potem Wikileaksu dostavili komunikacijo o nečednih poslih, s katerimi je vrh demokratske stranke zdriblal senatorja Sandersa. In pa tiste, v katerih so se organizatorji kampanje senatorke Clintonove z "dominantnimi" mediji dogovarjali o sodelovanju "neodvisnih" novinarjev četrte veje oblasti z njeno kampanjo. Ta kolaboracija je resnična, ne poresnična, in ker so jo ljudje poznali, so izbrali nespametno, pravijo.

Tudi pri nas je ta škandal šel precej tiho mimo. Kofetkanje novinarjev dominantnih medijev s strankarskimi in vladnimi piarovci je tukaj nekaj povsem običajnega; da dominantni mediji pač "pravilno", "družbeno odgovorno" in "v javnem interesu" povzamejo, kaj je "pesnik" v resnici hotel povedati. In ob tem zaslužijo še kak piškotek.


Morda vas na Siol.net zanima tudi:

Nova "afera Tina Maze" kot zgodba o poražencih

Pred dvema letoma ga je odnesla goljufija, zdaj Cerar Jureta Lebna vrača v ekipo


Boj se Rusov

Konec sedemdesetih je dopisnik Dela iz Moskve, Tit Doberšek, v nekem svojem članku zapisal sporočilo: "Boj se Rusov." Čeprav se je tovariš Tito uprl Sovjetski zvezi menda iz načela (in ne zato, da bi rešil svoj stolček) in je bila SFRJ menda suverena (je pa na primer Rusom izročila Imro Nagyja), je moral Doberšek sporočilo skriti med vrstice. Dobesedno skriti. Bralec ga je lahko sestavil iz prvih črk odstavkov dolgega članka. Tako so skrivali resnico v časih, ki jim niso rekli poresnični.

Sporočilo "boj se Rusov" se zadnje tedne bere tudi med vrsticami poročil svetovnih "dominantnih" medijev. Vodja demokratske kampanje je prejel eno od tistih ponarejenih e-sporočil, "vdrli so ti v račun, zamenjaj geslo". In ga je zamenjal. E-pošto, da je "iz Rusije z odobritvijo Kremlja". Kremelj si da očitno veliko opraviti tudi z mano, ker podobno pošto redno dobivam. Pa sem mislil, da sva z ministrom Nikiforovim ostala prijatelja.

Rusi naj bi vdrli tudi v strežnik Demokratske stranke. Morda. Ali pa ga je skopiral kak insajder, kot je to Edward Snowden naredil s strežniki NSA. Načelo Ockhamove britve govori v prid preprostejši različici. Tudi Julian Assange trdi, da je šlo za odtekanje podatkov (leak), ne za vdor v podatke (hack).

"Boj se Rusov," ponavljajo tudi evropski mediji. | Foto: Reuters "Boj se Rusov," ponavljajo tudi evropski mediji. Foto: Reuters

Če pa je res, da so v poštni strežnik vdrli Rusi, so stvari za demokrate še slabše. Potem so najbrž vdrli tudi v domači poštni strežnik Hillary Clinton, na katerega je dobivala zaupno pošto z zunanjega ministrstva. In slabo je za Obamo, ker pod njegovo stražo Rusi obvladujejo kibernetski prostor ZDA. Trump bi ravnal modro, če bi dal zadevo preiskati.

"Boj se Rusov," ponavljajo tudi evropski mediji. Po tem, ko je Angela Merkel izjavila, "da bi Rusi lahko vplivali tudi na nemške volitve", Bruselj javnomnenjsko testira ideje o nadzoru nad družabnimi omrežji, da bi to preprečili in "obvarovali evropske demokracije". Da je evropskega človeka treba zaščititi pred ponarejenimi novicami iz poresničnega sveta.

Žalostno, kako hitro so jim zasebni lastniki Facebooka in Googla pripravljeni ustreči. Internet kot platforma svobodne izmenjave mnenj se hitro zapira.


Morda vas na Siol.net zanima tudi:

Tožilstvo zahteva sodno preiskavo za nekdanjo podpredsednico parlamenta

Je Windows 10 tudi vam pokvaril internet? Kako ga popravimo?


Resničnost pri nas doma

Slovenija je del Zahodnega miselnega prostora in njeni dominantni mediji so se pridružili obsodbam poresničnosti in zgražanju nad ponarejenimi novicami. In to ravno tisti mediji, ki so na prvi strani objavili novico o sinu kardinala Rodeta in ki so obširno poročali o Janševi kliniki v Avstraliji.

To se dogaja v državi, kjer se v Medijski strategiji ministrstva za kulturo niti enkrat ne pojavi beseda resnica. Ne z veliko ne z malo začetnico. V taisti strategiji se nikoli ne pojavi niti beseda resnicoljubnost. Ne, resnicoljubno pisanje ni nekaj, česar si pri nas želimo. Oblast si želi verodostojne medije, torej take, "ki jim je verjeti". Prek takih je mogoče na ljudi vplivati ne glede na to, ali pišejo resnicoljubno ali ne.

Doktrinarna preproga, pod katero se pometa vsa neresničnost našega medijskega prostora, je, da je resnic več. Kako se lahko nekdo, čigar moto je, da je resnic pač več, pritožuje zaradi poresničnosti? Saj je poresničnost zgolj ena od resničnosti! Ali pa gre vendarle za to, da so bili "dominantni" mediji deležni nekaj svojega zdravila?

Bodimo še konkretnejši. Dominantni mediji odprejo zgodbo o dodatkih v visokem šolstvu ravno takrat, ko minister Mramor vzpostavlja nadzor nad proračunom. V obdobju visoke rasti BDP pod Janševo vlado pišejo, da rast BDP ljudem škodi. V obdobju velikega zadolževanja pod Pahorjem pišejo, da država ni kot gospodinjstvo, da je dolg socialni konstrukt, ne pa v evrih izražena številka, ki jo bo treba z obrestmi vred vračati.

Nekaterim medijem se zdi Fidel Castro junak našega časa. | Foto: Guliverimage/Getty Images Nekaterim medijem se zdi Fidel Castro junak našega časa. Foto: Guliverimage/Getty Images

Drugi, sicer ne dominantni, a nič manj navijaški, pišejo, da je za vse kriv Kučan, Janša pa tako rekoč hodi po vodi. Prvi, dominantni, pišejo, da je za vse kriv Janša, Kučan pa tako rekoč hodi po vodi. Trdijo, da zna Helios s 150 milijonov na 450 milijonov podražiti vsak. Skupaj s predsednikom vlade premikajo rok zdravstvene reforme s pomladi na jesen, iz jeseni na december, iz decembra na januar. In servisirajo drsenje iz "celovite reforme" v ukinitev pravičnega prostovoljnega zavarovanja. Verjamejo, da manj ko delamo, več naredimo, in ploskajo 2. januarju. Fidel Castro se jim zdi junak našega časa. Ne vznemirjajo se, da je država brez operativne vojske. Nekritično povzemajo, da je dosežek vlade, da je dosegla politično stabilnost. In da nas je v globalni vojni za vodo zavarovala tako, da je vodo vpisala v ustavo. Nekritično ponavljajo, kako gre državi dobro, čeprav še kar več porabi, kot ustvari. V vsaki prostovoljni poslovni transakciji, v kateri nastane dobiček, vidijo izkoriščanje. Popolnoma so zamešali enakost in pravičnost. Ustvarjajo vtis, da so "javna sredstva" denar, ki je zrasel na drevesih, ne tisto, kar je država pobrala z davki. Prepričujejo nas, da obstajajo zastonj kosila. Dolžina kolumne je omejena, zato bom nehal naštevati.

Predresnična Slovenija

Nobene, prav nobene pravice nimamo govoriti, da živimo v poresničnih časih. To bi namreč pomenilo, da smo se kdaj v preteklosti soočali z resnico. Nismo se. Resnica še pride. Poresničnost je razkošje tistih, ki so kdaj že živeli v resničnosti. Slovenija to ni. Mi živimo v predresničnosti. V besedi je nekaj optimističnega.


* Angleško kratico MSM, ki v izvirniku pomeni main stream media, prevajam kot "dominantni" mediji. V narekovajih, ker tako dominantni kot nekoč v svetu niso več. In brez narekovajev, ko so še.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.