Vse na svojem mestu

Skandinavski, predvsem norveški rokomet, že dolga leta slovi kot eden najlepših, najboljših in najučinkovitejših, kar so na 20. svetovnem prvenstvu v Južni Ameriki dokazale evropske in olimpijske prvakinje. V mozaik lovorik so dodale še svetovni naslov. Šele drugi v zgodovini. Z granitno obrambo, izvrstno vratarko ter hitrimi protinapadi so nasprotnicam tresle mrežo kot za šalo. Še spodrsljaj na uvodu proti Nemkam, ki so nato izpadle po prvem delu, ne more pokvariti izvrstnega vtisa. Skandinavska zasedba še vedno velja za eno najbolj odprtih, veselih, nasmejanih in sproščenih. Veselje ob vsakem zadetku, pa naj si bo pri zaostanku za dva ali pri plus deset, je odlika, ki krasi redke. Reprezentanca je čast in nagrada za garanje v klubu. Zavrnitve igranja za norveški državni grb ne pozna! Absolutno je razred zase – v vseh pogledih.

Tekmovanje so ob Norvežankah začinile predvsem evropske ekipe – le štiri neevropske so se prebile med 15 najboljših – igra Špank in Francozinj je prav tako ponudila poezijo. Tako kot prvakinje so tudi srebrne francoske rokometašice in bronaste španske gradile na obrambi. Zasluženo in povsem pričakovano so se prebile tik pod vrh. Zanimivo, Španke so se sploh prvič veselile odličja na svetovnih prvenstvih, vsa igra pa izhaja iz španskega Itxaka, finalista minule klubske lige prvakov. Bržkone gre nanj po vsem tem računati tudi v tej sezoni.

Poglavitno razočaranje prvenstva so Nemke, ki so izpadle že po prvem delu. Ni bilo prave energije, kemije in igre, nepričakovano nizko, čeravno še vedno na šestem mestu, so pristale Rusinje z izjemno zasedbo. Med razočaranja spadajo tudi Črnogorke, s cvetom najboljših igralk se niso prebile niti med osem, kot kaže, velik vložek tamkajšnje zveze in kluba Budućnost ni pomagal. Več smo pričakovali tudi od naših južnih sosed. Hrvatice se ponašajo z eno najbolj udarnih zasedb, izkušenimi in perspektivnimi mladimi, a nikakor jim ne uspe sestaviti dobrih tekem. Brez prave igre, kjer se vse stavi na Krimovo Andreo Penezić. Popoln minus za Hrvaško ob neizkoriščeni igralski kakovosti celotne ekipe.

Med pozitivna presenečenja spadajo vse neevropske ekipe – od Angole, Koreje, Brazilije in Japonske. Očitno igrajo rokomet tudi na drugih celinah, in to vse boljši. Morda je videti njihova igra raztrgana in neučinkovita, a moč, nepredvidljivost in inovativnost slednjih so okusile marsikatere reprezentance. Svetovno prvenstvo v rokometu za ženske so začinile prav one, z novim sistemom tekmovanja, osmino finala, pa je SP prineslo dodaten čar in zanimanje. Dejstvo je, da je razlika med 24 sodelujočimi velika in prvi del povsem nepomemben in nezanimiv. Zgolj ogrevanje. Žal so bile dvorane vnovič prazne. Večina Evropejcev si pač ne more privoščiti dolge in drage poti na drugi konec sveta. A apetiti ljubiteljev rokometa so bili zadovoljeni tudi pred televizijskimi zasloni, ob padcu zastora pa je vse ostalo na svojem mestu.