Vrtec bo luksuz

Zjutraj peljem dvojčka v vrtec, starejša otroka sta se že nekako navadila sama oditi v šolo (čeprav prvošolec povzroča disciplinske težave šestošolcu). Z vrtcem imamo srečo: vsi otroci so bili sprejeti v istega, le nekaj korakov od stanovanja, vsak otrok je imel drugo vzgojiteljico, vse pa so bile odlične. Tako smo v vrtcu že stari znanci in dvojčka, ki sta začela svojo institucionalno kariero na začetku letošnjega leta, sploh nista potrebovala posebnega uvajanja. Zanimivo jima je, mogoče sta začutila, da se s prijaznimi ženskami v vrtcu poznamo in srečujemo že leta, prve dni sta jokala le zaradi forme, zdaj pa zjutraj prihajata kot velika frajerja, ko ju vzamem iz vozička, odracata vsak v svojo smer, kamorkoli, le proti svoji sobi ne, da se še malo lovimo.

O stavki v sredo se z vzgojiteljico še nismo pogovarjali. Bolj jo zanima album, ki nam ga še vedno ni uspelo prinesti in v katerega bo nalepila fotografije otrok iz skupine ter pripisala komentarje k smešnim prizorom. Tudi z učiteljicama v šoli nismo še nič rekli glede srede, ne pričakujem, da sploh kaj bomo, verjetno bosta jutri prek otrok sporočili, kaj in kako. Zdi se mi, da je vsem skupaj zoprno načenjati to temo, po eni strani ni mogoče trditi, da si sindikati izmišljujejo težave, po drugi strani je vsem jasno, da se na ta način ne bo zgodilo nič pametnega.

Naslednja zoprna tema: očitno bo treba začeti plačevati vrtec za oba dvojčka. Pa tako je v uteho, ko vidiš na eni od mesečnih položnic končni izračun nič evrov, vlada časti. Menda bosta že poleti oba računa plačljiva "na polno". Zver, šolski minister iz prejšnje Janševe vlade, ki je bil na svoj politični dosežek, oprostitev plačila za drugega otroka v vrtcu, zelo ponosen in se je z njim javno hvalil, je ob zdajšnjem vladnem ukrepu modro tiho. Očitno ga v daljnem Bruslju vprašanja plačila vrtca bolj malo zanimajo. Le na Pučnikovih dnevih konec marca je izrazil prepričanje, da je slovenski socialni model v evropskem merilu nadpovprečno razvit in da se bomo državljani za ohranitev solidarne države že strinjali z "začasnim" zmanjšanjem nekaterih standardov. Bo kaj zgovornejši, ko bo prišel v rodno državo nabirat podporo kot kandidat za predsednika države?

Nekako v istem času, ko je vlada napovedala ukinitev plačilne ugodnosti za drugega družinskega "vrtičkarja", se je ljubljanski župan Janković odločil, da vsi starši ne bodo več deležni znižanja plačila za vrtec zaradi odplačevanja stanovanjskega kredita. To pomeni, da bomo pri nas doma padli v dražji razred – pomnoženo z dva. Da bo šel za vrtec v kratkem pretežen kos ene mesečne plače, če že ne kar cela plača.

Tudi prav, če bomo s tem lahko pripomogli k zmanjšanju zadolženosti države in stabilizaciji javnih financ, za kar sicer v naši družini nihče ne more čutiti osebne odgovornosti. Ne želim pa sprejeti tega, da na račun mojih otrok politiki širijo svojo lažno propagando: da jih skrbi nataliteta, da imamo nadpovprečno razvito socialno državo, da jih položaj družine zanima zato, ker so bodisi levičarski občutljivci, desničarski tradicionalisti ali liberalni pragmatiki. Pri barvi denarja postanejo vsi isti, pogoltni in prozorni. Še "vrtičkarja" začetnika ne bi mogli preslepiti.

Kolumna predstavlja mnenje avtorja, ne nujno tudi mnenje uredništva.