Varanje za začetnike

Ker zdi se, da več ni parov, kjer vsaj enega ne bi zaneslo. Večkrat. Na mnoge. Ali na taisto za več let. In če zanemarimo vse klamidije in genitalne herpese, ki se morda pri tem vehemetno selijo iz gospodinjstva v gospodinjstvo in tvorijo svoje male narode, me res zanima, ali katerikoli od varajočih kdaj pomisli, da pa to ni dobro. Nicht gut.

Monogamija na robu izumrtja Pa zdaj to ne bo moralna pridiga, nenazadnje naj bi vsi živeli, kot si živeti želimo. A vendar menim, da je to varanje ena taka nepotrebna navlaka, ki ljudi prizadane, zaznamuje in povsem po nepotrebnem transformira v psihopate, ki v naslednjih zvezah svoje partnerje skoraj privežejo na povodec, jim v temi prebirajo SMS-e in se nasploh mnogo preveč angažirajo za sočloveka.

Ker nenazadnje obstaja cela kopica ljudi, ki jim monogamija očitno zveni bolj kot mnogobedarija in bi lahko svoja mnenja in genitalije brez skrbi združili. In podružili z mnogimi isto mislečimi.

Lepa misel, a ne? No, vsaj za varane. Ki bi si verjetno želeli vedeti oziroma biti vnaprej opozorjeni s strani partnerja, da pa svojih intimnih delov ne more ekskluzivno obvezati na taisto osebo, čeprav lahko to naredi s kreditom.

Sanjsko bi bilo, da bi si vnaprej povedali: ''Ej, super si mi, a jaz varam. Kul?" In potem bi morda drug povedal podobno, padla bi si v objem in domov odpeljala ljudi pri sosednji mizi. Vsi zmagajo. Ali pa bi ta drugi rekel, da ne. Da njegovo srce pa trpi in da ljubezen igra je za dva (in da, to so Game Over), kjer mu tretja oseba pomeni samo bolečino in zareze v zaupanju. In bi šla vsak svojo pot. Povsem preprosto. Brez drame in zamer.

Devica sreča poligamista Nenazadnje, če se lahko nekateri za partnerja odločijo glede na horoskopsko znamenje, zakaj se jaz ne bi smela glede na njegovo preferiranje števila partnerjev. To se mi zdi celo nekoliko bolj pomembno kot to, da jaz kot svobodomiselna strelka ne grem skupaj z občutljivo ribo. Ker bi se ona jokala, medtem ko bi jaz gledala porniče. Boljše to, kot da se jaz jočem, medtem ko jih moj partner snema.

Ker varanje, bodimo iskreni, s sabo prinese en kup laži. Takih zelo preračunljivih. Torej ne gre samo za eno pomoto, kjer si v temi izgubil hlače in um ter se naključno priklopil v napačnega. Ne. Gre za načrtovanje, za srečanja, za alibije, za zanikanje in za očiten neobstoj slabe vesti. Predvsem pa za totalno podcenjevanje partnerja in njegovega intelekta.

Jeba.

In nič ne boli bolj kot prebujenje. Da si svoj čas, energijo in ljubezen vlagal v nekoga, ki pa je večino svoje energije vlagal v to, da je prikrival svoje sledi. Ko pa bi lahko bilo tako preprosto za oba. On naokoli z mnogimi, ti srečen z enim, ki si sreče v dvoje želi ... A vem, tudi brata Grimm sta pisala bolj grozljivke kot pravljice, zakaj bi življenje drugače vihtelo svoje pero.

Ja, ja, ja, ne bom se svetniško dvigala nad druge, ker so me izkušnje naučile, da nikoli ne veš. Kje se zalomi, kako ti spodrsne in pri kom te zaščemi. A upam, da če se bo kdaj to zgodilo meni, da me bo vsaj zapekla vest in mi dala vedeti, da so meje. Ne samo te, prek katerih lahko greš z osebno, ampak prek katerih ne greš zaradi osebnosti.

Dajmo poenostaviti Skratka, varanje ni fajn. Ne, ker si ne bi zaslužili, da vam pride, kot vam paše. Ampak ker ste z nekom v zvezi, ker vam paše tudi to. Zatorej, ali si najdete nekoga, s katerim lahko prihajate v sveti dvojini, ali pa bodite toliko fer in razodenite svoja nagnjenja. Nenazadnje so tudi ta del vaše osebnosti, na katero ste očitno tako zelo ponosni, da jo nago paradirate pred mnogimi.

Če pa si radi delate sezname laži, se igrate s čustvi in življenji drugih ter greste po vsem tem še brez slabe vesti v posteljo, pa se raje podajte v politiko.