Ukaz Goloba in Klakočar Zupančičeve in tri pisma Janše

S tema dekretoma dveh najvišjih predstavnikov nove oblasti smo dobili vlado. V pičlem tednu dni po izvolitvi Roberta Goloba za mandatarja so bili potrjeni še ministri. Rekordno hitro. To je bilo mogoče, ker se je Golob odpovedal možnosti menjav, če se kak od ministrskih kandidatov ne bi izkazal na zaslišanju pred poslanci. Enako je storil že Janez Janša pred dvema letoma, ki je ministre dobil v desetih dnevih. Takrat se je mudilo zaradi epidemije. 

Bo Klakočar Zupančičeva rešila Ličino in Miteva?

Premier Robert Golob opazuje podpis prisege pravosodne minsitrice Dominika Švarc Pipan, ki mora ustaviti kazenske, civilne in prekrškovne postopke proti levim protestnikom proti vladi Janeza Janše  Foto: DZ/Matija Sušnik Tokrat ni bilo podobnih razlogov, da bi se premier požvižgal na poslanska zaslišanja ministrskih kandidatov. Kot je pojasnila Klakočar Zupančičeva, pa je bila bliskovitost nujna, da bi nova oblast zagotovila svobodo in ustavila prekrškovne, kazenske in civilne postopke, ki potekajo proti protestnikom, ki so jih, ko so bili še opozicija, z leve organizirali proti vladi Janeza Janše. Z vidika delitve oblasti v demokratični državi sta bili izjavi novega šefa vlade in predsednice parlamenta čisti škandal. Za učbenike. Šefi vlad v demokratičnih državah parlamentu, ko jih voli, ne odrejajo nalog. Zaradi načel ločitve oblasti. Premier parlamenta ne sme poniževati v izvajalca svoje politike "depolitizacije medijev", torej utišanja do Goloba in njegove vlade kritičnih medijev. Predsedniki parlamentov pa od pravosodnih ministrov tudi ne smejo zahtevati posredovanja v konkretnih kazenskih in sodnih postopkih v korist protestnikov, ki so v preteklosti pred parlamentom pozivali k smrti, v postopkih pa so zaradi zelo različnih razlogov. Med bolj znanimi protestniškimi obrazi je Anis Ličina, ki ga sumijo trgovanja z mamili, zaradi grobega nasilništva pa je, denimo, Gregor Mitev že obsojen na dve leti in osem mesecev zapora zaradi napadov na policista, fotoreporterja in novinarje. Na sodišču je bil Mitev pripravljen povrniti Vladimirju Vodušku več tisoč evrov za poškodovano snemalno opremo, ni pa pristal na poplačilo 19.500 evrov za razbiti obraz fotoreporterja Boruta Živuloviča in 15.000 evrov odškodnine policistu, ki ga je brcnil v hrbet. Te pravde, če še poteka, je bilo razumeti predsednico državnega zbora, mora zdaj ustaviti Dominika Švarc Pipan. Ko gre za prekrškovne postopke, je globe zaradi kršitev pravil, ki so omejevala druženje med epidemijo, razveljavilo že ustavno sodišče z oceno, da pravni temelj ni dovolj jasen. Za razveljavljanje teh glob predsednice parlamenta in pravosodne ministrice ne potrebujemo. A celo pri tem ni vse preprosto. V Veliki Britaniji razpravljajo, da bi moral odstopiti premier Boris Johnson, ker je bil na zabavah s svojimi sodelavci. Kršil je omejitve, ki jih je sam postavil drugim. Tam nikomur še na misel ne pride, da bi Johnsona branil z razlago, da ni bilo dovolj "pravnih temeljev" za omejitve druženj med epidemijo, ki so jih uvedle skoraj vse evropske države. Nova predsednica državnega zbora je bila v preteklosti nekaj časa na spletnih omrežjih politično zelo aktivna sodnica, ki ji vtis nepristranskosti tretje veje oblasti ni bil pomemben. Z izjavami pred odločanjem o izvolitvi ministrov pa je pokazala, da se ni spremenila. 

A še bolj škandalozna je bila naloga, ki jo je državnemu zboru dal sam premier: depolitizacija medijev. 

Kučanova svoboda tiska

V svobodnih zahodnih državah so mediji politični. Pišejo o politikih in postavljajo vprašanja tudi najpomembnejšim. Celo Goloba samega smejo spraševati, zakaj si je kot direktor GEN-I izplačeval plače in nagrade daleč čez omejitve, ki jih je določal Lahovnikov zakon za politično nastavljene šefe državnih podjetij, in zakaj je 103.000 evrov kot monopolni prodajalec elektrike državne nuklearke in pomemben trgovec s plinom iz Rusije nakazoval podjetju, ki ga je vodila Vesna Vuković, sicer novinarka portala Necenzurirano (in nekoč Siola). Novinarji Necenzurirano so ostri kritiki Janeza Janše in pomembni propagandisti Golobovega bloka. Redno so jih zadnja leta povzemali in reklamirali številni mediji. Zakaj je Vukovićevi nakazal denar pred volitvami, Golob ni bil pripravljen povedati. Ko smo pojasnila zahtevali od GEN-I, so nas tudi zavrnili. Ta teden pa je še informacijska pooblaščenka sporočila, da je bil leta 2019, ko je bila pogodba za več kot sto tisoč evrov sklenjena, GEN-I pretežno zasebno podjetje, ki javnosti ni dolžno pojasnjevati, zakaj je plačevalo Vukovićevi. Bil je to čas vlad Mira Cerarja in Marjana Šarca. Iz GEN-I se je leta 2015 umaknil Petrol, ki ga je pretežno obvladovala država. Drugi lastnik je takrat bila veriga proizvajalcev elektrike, kjer je daleč največja nuklearka. Golobovo podjetje se je po umiku Petrola razglasilo za pretežno zasebno. Z vlado Janeza Janše pa so ti "zasebni" lastniki nenadoma izpuhteli in GEN-I je postal državni. Nenavadno. Golob pa ni dobil še četrtega mandata na vrhu prodajalca elektrike državne nuklearke, ki je zdaj zaseben, zdaj državen. In je šel v politiko.

Novice Uradno: javnost ne sme izvedeti, zakaj je Golob plačal 103 tisoč evrov podjetju Vukovićeve

Nenavadno je tudi, da številni veliki mediji, denimo RTVS in POP TV, ki so zadnja leta pogosto povzemali zgodbe portala Necenzurirano, svojih bralcev o nenavadnih nakazilih podjetju novinarke in razlogih zanje ne obveščajo. Pa bi jih morali. Možnost, da je bilo v ozadju naklonjenega poročanja plačilo, česar zaradi prikrivanja ni mogoče izključiti, bi morali razkriti svojemu občinstvu. Kodeks etike od novinarjev, ki kaj dajo na čast, zahteva razkritje konfliktov interesov. Tudi, če le povzemaš zgodbe tistih, ki jih imajo. Če ti je nekdo nakazal sto tisoč evrov, to zanesljivo lahko vpliva na smer poročanja. Gotovo pa je tudi, da medijev s takšnimi konflikti interesov ne bo treba "depolitizirati".

Parlamenti v demokratičnih državah medijev ne depolitizirajo. To jim še na misel ne pride. V ZDA to čisto naravnost prepoveduje ustava. Si predstavljate, da bi v ZDA predsednik, denimo v preteklosti Donald Trump, kongresu predlagal depolitizacijo CNN in tiska? Počnejo pa to v državah, ki niso svobodne. V totalitarnih državah. V diktaturah. Putin to počne v Rusiji. Ne smejo niti omenjati, da je v Ukrajini vojna. Še manj, da je Rusija napadla Ukrajino in s tem svet spravila na rob tretje svetovne vojne. V Sloveniji imamo z "depolitizacijo medijev" zgodovinske izkušnje. Kot jih imajo v Rusiji. Celo skupne imamo. V času socializma so bili mediji že "depolitizirani". V obeh državah. Vsi so bili glasila edine dovoljene komunistične partije. Pri nas jo je vodil Milan Kučan. Ki je pred tokratnimi volitvami na vso moč podprl Goloba. O stranpoteh oblasti se v času socializma, ko je vladal Kučan, ni smelo svobodno pisati. Ko je bil tednik Mladina, glasilo Zveze socialistične mladine Slovenije, preveč političen, je tajna politična policija, ki je bila podrejena Kučanu, aretirala tri novinarje in avtorje. Eden teh je bil tudi Janez Janša, ki je takrat ravno kandidiral za šefa te mladinske organizacije. Proces, ko so novinarjem sodili in jih obsodili, znan kot JBTZ, je sprožil velik upor med ljudmi. Dogajalo se je, ko so se drugod po Evropi totalitarni socialistični režimi s svojimi depolitiziranimi mediji že rušili. To je bil eden zadnjih montiranih političnih procesov na takrat razpadajočem socialističnem vzhodu Evrope. Povrhu so sredi Ljubljane novinarjem sodili v jeziku takratne skupne "ljudske" vojske, ki nas je, tako so nas učili, nekoč osvobodila tujih okupatorjev. Sodila pa je v Ljubljani v tujem jeziku. Kot to počnejo okupatorji.

Tri pisma Janše Golobu

Nov premier je s položaji nagraditi svoje zaveznike: Marjana Šarca, Alenko Bratušek, Damirja Črnčeca, Darija Krajčiča ... Foto: STA , Po določitvi nalog pravosodne ministrice Urške Klakočar Zupančič in diktatu Roberta Goloba, da je naloga državnega zbora depolitizirati medije, smo dobili vlado, ki je izvedla vrsto menjav, kakršne so številni mediji pred dvema letoma ocenjevali za škandalozne čistke. A so to povsem običajne menjave. Nov premier ima pravico s položaji nagraditi svoje zaveznike, denimo Marjana Šarca, Alenko Bratušek, Damirja Črnčeca ali Darija Krajčiča, ki se je nekoč pred kamerami pohvalil, da je z eksperimentom ugotovil, da se mu nič ne zgodi, če iz Mercatorja ob stavbi parlamenta odide brez plačila sendviča. Eksperiment se je slabo končal, ker je ostal brez poslanskega sedeža. Šarec je zahteval, da mora odstopiti. Da nova vlada takoj zamenja šefa Sove in vojaške obveščevalne službe in vrsto direktorjev direktoratov, pa tudi sodi k prevzemu odgovornosti za vladanje. Nevarna meja, ki jo poskuša prestopiti Golob, ko poslancem da nalogo, da depolitizirajo medije, pa je, ker poskuša predčasno menjavati tudi na vrhu institucij, ki ne delajo za vlado in ki zanje ni odgovorna le ta ali ona vlada.

Da je to pomembno, je ta teden na zanjo značilen način povedala Ljudmila Novak, ko je v evropski ljudski stranki ocenila, da je vlada Janeza Janše, katere del je bila tudi njena stranka, izgubila volitve zaradi predčasnih menjav direktorjev in poskusov vplivanj na medije. Za Novakovo je znano, da kot odgovor vedno ponudi, da je treba zamenjati šefa konkurenčne SDS, Janeza Janšo. To bi okrepilo NSi. Težava pa je, da se v SDS s takšno uslugo njeni stranki ne strinjajo. Povrhu so jo, ker to ni koristilo niti NSi, zaradi takšnega razbojništva nekoč že zamenjali kot predsednico NSi, in to takoj po tem, ko je propadla kot predsedniška kandidatka. Kampanja za volitve leta 2018, v kateri bi predsednica NSi Ljudmila Novak še naprej tulila, da je treba zamenjati glavnega favorita desne strani, Janeza Janšo, ker po njenem mnenju nima šans za zmago na volitvah, preprosto ni bila razumna izbira. A je imelo posledice: zmaga SDS in Janše sta bila potem manj prepričljiva in to je olajšalo nastanek manjšinske vlade poražencev Marjana Šarca.  

Novakovo je z vrha odneslo še, ker jo je na predsedniških volitvah pred prejšnjimi volitvami poslancev z manj denarja za kampanjo krepko prehitela Romana Tomc (SDS), ki je v kampanjo vstopila z veliko zamudo. Da o Marjanu Šarcu in Borutu Pahorju niti ne govorimo. Več o tem si lahko preberete tukaj: PORAŽENEC PREDSEDNIŠKIH KAMPANJ SO ŽENSKE

Tudi ob odstopu Marjana Šarca pred dvema letoma je Novakova leve medije in volivce navdušila z receptom za zmago NSi, da se mora zdaj, ko je odstopil Šarec, umakniti še Janez Janša. 

Novice Ljudmila Novak ostro nad Janeza Janšo

In po tokratnih volitvah je že spet ponudila ta recept. Smeri ne spreminja.

Tisto, kar Novakova govori o menjavah prejšnje vlade in vplivanju na medije, pa ni res. Janševa vlada ni predčasno odstavila niti enega direktorja v večjih medijih in ne odgovornega urednika. Še pri nadzornikih na RTVS, ki jih imenujejo vlade, jim je sodišče preprečilo menjave. In so tako za vladni nadzor finančnega poslovanja RTVS skrbeli predstavniki opozicijske SD. 

Golob si zdaj želi storiti tisto, kar Novakova z levico zadnja leta očita Janši, pa ta tega še poskusil ni storiti.  

Od parlamenta Golob zahteva, da mu s spremembo ureditve omogoči, da predčasno zamenja vrh RTVS: programski in nadzorni svet, direktorje in urednike. To je ta "depolitizacija".

Ni pa to nekaj novega. Podobne ideje popolnega podrejanja javne RTV vsakokratni oblasti so imele tudi že druge vlade v preteklosti. In so tudi poskušale spremeniti ureditev, ki že skoraj dve desetletji to onemogoča. Do zdaj je še vsaki spodletelo.

V šali bi lahko rekli, da je dobro vsaj, da nad državno RTVS in druge medije ne pošiljajo tankov, kar smo tudi že videli v kakšni bolj čudni državi.

A pri nas to še v šali ni mogoče, ker delujočih tankov nimamo.

Imamo pa novo vlado, katere šef je že odprl prvo pismo od treh, ki jih dobi vsak premier za res hude čase od šefa vlade pred tem. Golobu jih je napisal Janša. V prvem pismu piše, da naj za vse težave obtoži prejšnjega premierja in vlado.

Enako piše v drugem pismu, ki ga Golob še ni odprl.

V tretjem je nasvet, naj napiše tri pisma. 

Foto: DZ/Matija Sušnik