Tipično slovensko, mar ne?

Le malo je bilo tistih, ki so (smo) verjeli v koprsko rokometno zasedbo. Da bo napredovala med 16 najboljših ekip Evrope, še nekako, a po kopici bledih predstav, predvsem pa hudih nihanjih, se je zdela osmina finala zgolj formalnost. A glej ga zlomka! Padle so poljske Kielce, zvezdniška zasedba z najmanj dvakrat večjim proračunom. Zmagala sta srce in borbenost. Ko je žreb četrtfinala primorski ekipi namenil Atletico Madrid, se je zdelo vse skupaj misija nemogoče. Kljub nejevernim Tomažem so Škof, Bombač, Skube, Rapotec, Skoko, Osmajić in drugi pripravili presenečenje, o katerem govori vsa Evropa. Naslovnice spletnih portalov od Nemčije prek Srbije, pa tja do Španije so (še vedno) po sobotnem skalpu velikana s Pirenejskega polotoka polne pohval na račun slovenske zasedbe. Zmaga nad Kielcami ni bila naključna, s skalpom Madridčanov pa so Koprčani le še dokazali, da uspeh ni plod (le) sreče.

Trije zadetki prednosti praktično ne pomenijo nič. V Madridu bodo morali edini slovenski predstavniki med elito začeti znova. Po videnem sodeč na zadnjih evropskih tekmah pa imajo lepo priložnost za senzacijo vseh senzacij, preboj na "final four" v Köln. Četudi jim v španski prestolnici spodleti, so Koprčani zgradili uspeh, ki ga že dolgo ni nobena slovenska ekipa. Treba se je zavedati, da Atletico Madrid s prekaljenim "starim" mačkom na klopi Talantom Dušebajevim ostaja favorit. Nobene ovire mu ne predstavlja deset zadetkov zaostanka, kaj šele trije. Dejstvo je tudi, da krivulje Kopra ni mogoče predvideti. Že zaradi izkušenj ne, zaradi širine kadra, pa tudi tradicije kluba v evropskem pogledu ne.

Škandal s slovenskim "trademarkom"

Morda bo Slovenija šele potem cenila uspeh našega rokometa, ki je v primerjavi s preostalimi ekipnimi športi v državi morda podcenjen, čeravno je pisal največje uspehe v zgodovini države. Od evropskega klubskega prvaka do srebra na EP in dvakratnega preboja na olimpijske igre. Nogomet, košarka, odbojka, hokej, vaterpolo in podobni pravzaprav capljajo za rokometom v smislu uspehov. Kako malo vreden je, priča tudi nedeljski "škandal", ko polfinalne tekme evropskega pokala, igrane v Zlatorogu, ni prenašala ne nacionalna televizija, niti nobena od preostalih komercialnih televizijskih ponudnikov. Dejstvo pa je, da je še vedno edini pravi "trademark" RK Celje Pivovarna Laško. Prepoznani in cenjeni v Evropi, v Sloveniji pač ne? Če (ko) bodo uspehi, pa si bodo vsi želeli biti del tega. Se z njimi poistovetiti in bahati. Tipično slovensko, mar ne?!