Nekaj takega poje Petula Clark v komadu Downtown: Ko si ves sam in od življenja osamljen vedno greš lahko – v center, ko imaš skrbi, si sredi naglice in hrupa, pomaga, da greš – v center. Poslušaj glasbo mestnega prometa, občuduj bleščavo neonskega razsveta, kako je to lahko narobe? Tam so luči svetlejše, več je bleščave, pozabiš lahko na skrbi in težave, pojdi v center, vse bo lepo, če greš v – center, ni lepšega kraja, kot je – center, v centru te čakajo vsi. … Da, vsi so v centru. V centru so prižgane luči. V centru so odprti lokali. V centru so gledališča in kinematografi. V centru so trgovine. V center greš, če bi rad srečal ljudi. Morda v petek zvečer ob Ljubljanico, morda v soboto dopoldne na tržnico. Center po Gaussu V centru so ljudje. Največ jih je v centru. Poznate Gaussovo krivuljo? Tisto reč zvonaste oblike, po kateri se prešteje debelost otrok, rezultate uspeha v šoli ali velikost ulova v ribiški mreži? Po vsaki Gaussovi razporeditvi je največ ljudi na sredi, v centru. Tudi politično. Volivci iz sredine Gaussove krivulje odločajo volitve. Največje stranke so tiste, ki so v sredini. Socialisti in ljudska stranka so zasedli vsak svoj del centralnega prostora. Evropski parlament je s svojim seštevkom evropske politične geometrije dober dokaz za to. Tudi slovenske volitve so odločale stranke, ki so se zmogle postaviti dovolj na sredino. Drnovšek je bil desno od tako imenovanih socialdemokratov. SDS je bila leta 2004 levo od krščanskih demokratov. Pahor je bil desno od LDS in Zares, Cerar je bil desno od Erjavca, Židana in na drugi strani Mesca. "Ni lepšega kraja, kot je center, v centru te čakajo vsi." Prvič: center kot praznina Obstaja več načinov, kako v center. Najlažji je tak, da nimaš stališča o ničemer, da moraš še zbrati podatke, skrbno preučiti zadeve. Da nimaš programa. Da imaš namesto programa snopič Powerpointovih prosojnic z nekaj splošnimi resnicami. Nikogar ni, ki se z njimi ne bi strinjal. Nekateri bi center definirali tako, kot v neki otroški pravljici definirajo strah; da je votel, okrog pa ni ničesar. Votel, ne da bi bilo kaj okrog, je bil volilni program stranke Mira Cerarja, ki je zmagala na volitvah. Edino, za kar jo lahko držimo, je, da bo poudarjeno etična in moralna. Da bo na primer kadrovala meritokratsko, po sposobnostih, ne po strankarski, prijateljski ali družinski pripadnosti. Da ne bo ravnala koruptivno. Namesto da bi se politični proces vrtel okrog uresničevanja programa, se v programski praznini pogovarjamo o megli. Drugič: center kot povprečje Nekaj težji, a še vedno udoben sredinski položaj je "ne levo ne desno, ampak naprej". Parola je tako zlajnana, da se niti ne spominjam, kdo jo je nazadnje uporabljal. Lepo ji pomaga na splošno razširjeni odpor slovenskih medijskih voditeljev (in posledično širše javnosti) do politike. Politika je tisto, kar je levo ali desno. Pravijo: Mi pa nismo ne levo ne desno. In če nismo ne levo ne desno, nismo politika. Čeprav kandidiramo na volitvah. Pa še naprej smo obrnjeni, torej bomo govorili o stvareh, o katerih nihče ne ve nič gotovega. In bomo lahko rekli karkoli. Za preteklost to namreč ne velja – obstajajo zarečene besede, stari časopisi, statistike, zapisniki, da, tudi rudniški jaški. Primer iskanja srednje poti je, kako predsednik parlamenta opravičuje povojne poboje, češ, v okviru naravnega prava je to razumljivo. Da sicer ni OK, s tem pritegne desnici, je pa razumljivo, in s tem potolaži levico. Pri privatizaciji gospodarstva bomo potegnili z desnico, pri ohranjanju monopola državnega šolstva (na primer pri noveli zakona o visokem šolstvu) pa bomo potegnili z levico. In pri družinskem zakoniku tudi. Če je center kot praznina prazna soba, si center kot povprečje lahko predstavljamo tudi kot dvorano, polno ljudi, vsakega s svojim mnenjem. Vsi pridejo do besede, organizator pa posluša, zapisuje, ocenjuje in meri, kje je povprečje med socialističnim univerzalnim temeljnim dohodkom in neoliberalno enotno davčno stopnjo. To je potem center. Sem gremo. Downtown! Tak center hitro zanese, če ni trdnih temeljev, če ni osi, na katero se je mogoče opreti. Če je vse relativno, če ni resnic, niti tistih z malo začetnico ne. Praznina je lahko sredina, ni pa center. Povprečje med levim in desnim je lahko sredina, ni pa to center. Tretjič: center kot os Pesmi o centru ni napisala samo Petula Clark. Mnogo bolj znana je tista Drugi prihod Williama Butlerja Yeatsa (spodaj začetek v prevodu Vena Tauferja): Ko v vse širših krogih se obrača sokol, več ne sliši sokolarja; vse razpada; središče več ne drži; svet preplavlja popolna anarhija, krvavo kalna plima preplavlja in povsod obred nedolžnosti se utaplja; … Nastala je v prvi polovici prejšnjega stoletja, ko se je po klanju prve svetovne vojne in začetkih totalitarizmov zdelo, da povsod razpadajo stari red, stare vrednote, stari temelji civilizacije. Nekoč je človeštvo krožilo okrog tradicionalnih vrednot, načel. Zdaj tega notranjega glasu za prav in narobe, tega sokolarja, ne sliši več. Človeštvo se bo morda povsem iztirilo. V totalitarnih državah se pozneje tudi je. Na Yeatsa se spomnimo vedno, ko se zdi, da stabilnost sveta okrog nas razpada. Zdaj so taki časi. Levi in desni populizem po Evropi dvigata glavo. Čudaške socialne in nacionalne ideje se plazijo nazaj v "mainstream". Omrežje normalnosti in stabilnosti, ki ga je Evropa obljubljala, se zdi vedno manj gotovo. Geopolitična trenja predvsem med Rusijo in Evropo ter znotraj muslimanskega sveta so se odpočila od hladne vojne in dobivajo nov zagon. Najmanj boleča rešitev finančnih zagat so nevzdržne Ponzijeve sheme stalnega zadolževanja. Slovenski moderni center Slovenija ne more računati, da ji bo stabilnost in oporo dajalo zunanje okolje. Ki ga, mimogrede, vsak, ki ima pet minut časa v ponedeljek zvečer, napada na javni televiziji. Tretja vrsta centra je center, ki je os, temeljni kamen slovenske družbene in državne stavbe. Ki ni votel hlod, ki ga zanaša levo in desno po močvirju, ki ni žvečilni gumi, ki se bo strgal v razpetosti med levico in desnico. Slovenci imamo v svoji nedavni zgodovini nekaj stvari, ki jih lahko vzamemo za temelj, za os. Plebiscitarno smo socializem vrgli na smetišče zgodovine, plebiscitarno smo se odločili za samostojnost, plebiscitarno smo se včlanili v Evropsko unijo in v Nato. Človekove pravice vključno z osebno in gospodarsko svobodo, tekmovalna večstrankarska demokracija, delujoča in politično slepa pravna država, v svet odprto socialno-tržno gospodarstvo so tisti temelji, ki so vrednostni center naše države. Boj okrog centra ali za center V običajnih razmerah se politični boj vrti okrog takega centra. Malo bolj socialno ali malo bolj tržno gospodarstvo; malo več ali malo manj sodelovanja v akcijah Nata; malo bolj ali malo manj ambiciozno oblikovanje politik EU; malo več človekovih pravic ali malo več varnosti. V neobičajnih razmerah teče boj za ta center. Teče boj za to, ali je našteto sploh center. Ali fiksen center sploh potrebujemo. Ali sploh obstaja. Ali bo center zdržal. Slovenija je danes v takih razmerah. V preteklosti so nam politični boj razlagali kot spopad med levico in desnico. V prihodnosti se kaže drugačna politična geometrija. Moderna nasprotja bodo med tistimi, ki so za odprtost v Evropo, v svet, v prihodnost in stojijo v centralni osi slovenske države, ter tistimi (tudi levimi in desnimi), ki so za zaprtost v nacionalne meje, bi se po ideje vračali nazaj v preteklost in centralno os najraje demontirali. Levi in desni bodo na obeh straneh teh nasprotij. Levi in desni bodo skupaj branili temelje centra pred tistimi, ki bi jih radi spodmaknili, premikali. Pa hkrati tekmovali bodo med seboj, kdo bo imel boljše ideje za upravljanje države. Center, ne downtown Slovenija potrebuje stranke modernega centra. Moderni center ni votla in prazna sredina, ni rezultanta kakofonije levih in desnih glasov. Moderni center stoji trdno na temeljnih vrednotah zahodne civilizacije in slovenske države. Moderni center definira William Butler Yeats, ne Petula Clark. V sredino se bo vedno zgrinjalo veliko tistih, ki bi šli v "downtown" samo zato, ker "tam so luči svetlejše, več je bleščave, tam pozabiš lahko na skrbi in težave". Ni pa to center.
2
