Samo Rugelj: Ne gre samo za to, da preživiš. Gre za to, kako živiš.

Z njim je zdaj že 82-letni Robert Redford, legendarni igralec, režiser in producent ter tudi motor festivala neodvisnega filma Sundance, kot je sam oznanil, posnel svojo zadnjo filmsko vlogo. Ni odjahal proti sončnemu zahodu, če ste morda pomislili na to, temveč je filmsko sceno in platno zapustil v povsem svojem stilu.

Ko sem ga gledal v njegovih zadnjih filmskih kadrih, so mi na misel prišle naslednje besede: The Sundance Kid ni mrtev.

Butch Cassidy in Sundance Kid

V prihajajočem letu 2019 ne bo minilo samo petdeset let, odkar je človek prvič stopil na Luno, minilo bo tudi pol stoletja od takrat, ko sta Robert Redford in Paul Newman posnela legendarni film Butch Cassidy in Sundance Kid. V kultnem vesternu, posnetem po deloma resničnih dogodkih, naslovna junaka vodita tolpo lopovov in se pred roko pravice skrijeta v Boliviji, kjer v skoraj romantičnem slogu ob pomoči prelepe Katherine Ross praznita eno banko za drugo.

To ni bil samo film, v katerem sta ta dva igralca prvič združila svoje moči, pa tudi ne samo film, ki je prejel kar štiri oskarje. To je bil film, ki je, vsaj zame, postregel z enim najboljših filmskih koncev vseh časov.

"Ali smo že skupaj gledali Butch Cassidy in Sundance Kid?" sem pred dnevi, po novinarskem ogledu Starca s pištolo, vprašal najstniškega sina.

"Ne," je odgovoril. "Gledali pa smo Želo, v katerem sta tudi skupaj igrala Redford in Newman. Vendar pa prav dobro vem, kako se konča Butch Cassidy in Sundance Kid," se je zahahljal.

Seveda ve, sem si mislil. Najbrž sem mu ta konec povedal že nekajkrat.

Naj ga povem še vam.

Mnenja Samo Rugelj: Spletne prevare in druge digitalne prigode

Najboljši filmski konec na svetu

Butch Cassidy in The Sundance Kid sta spet v težavah. Njun zadnji rop se je nekako sfižil, kazalo je že, da jima bo, sicer ranjenima, uspelo nekako pobegniti. Vendar je tokrat na lovu za njima kar nekaj vojakov, pred katerimi se zatečeta v eno od hiš v vasi. Tam med (ciničnimi in legendarnimi) dovtipi kujeta načrt za preboj na prosto in pobeg v Avstralijo, kjer naj bi bilo tudi banke menda veliko lažje ropati. Preden iz hiše stečeta na prosto, Newman vpraša Redforda:

"Saj nisi videl kakšne vojske tam zunaj?"

Redford odgovori: "Vojske? Ne, nisem."

"Še dobro," odvrne Newman, "za trenutek sem pomislil, da sva v težavah."

Mnenja Samo Rugelj: Najnevarnejši vikend v letu

Seveda pa smo gledalci zelo dobro videli, kaj se je dogajalo prej. Videli smo na desetine in desetine vojakov, ki so se nabrali na vseh mogočih zidovih okoli hiše, v kateri se zadržujeta roparja. Do zob oboroženi in z napolnjenimi puškami ju v zasedi čakajo pripravljeni, da vanju sprožijo rafale svojih nabojev.

Ko Butch Cassidy in The Sundance Kid nekaj sekund kasneje stečeta na prosto, je sprva na njunih obrazih še tisti samozadovoljni nasmeh, ki izžareva optimizem in upanje, da se bosta izvlekla tudi tokrat. Že v naslednjem trenutku se njuna obraza spremenita.

Vendar pa v istem trenutku zamrzne tudi slika na platnu in Butch Cassidy ter The Sundance Kid ostaneta vizualno živa v nepozabni akcijski pozi. Čez sliko se sicer sproži zvočna grmada strelov, vendar onadva ostaneta negibna v finalnem prizoru. Počasi se platno prelije v sivino (in s tem v legendo), s čimer so ustvarjalci filma lepo uredili, kako v mislih (ali vsaj srcih) gledalcev ohraniti glavna junaka živa, čeprav sta v resnici padla pod streli. 

Tako je, vsaj pri meni, za zmeraj ostalo vprašanje, kaj se je v resnici zgodilo z Butchem Cassidyjem in The Sundance Kidom.

Redfordov (menda) zadnji film Starec in pištola mi je prinesel odgovor.

The Sundance Kid ni mrtev

Potem ko sta Paul Newman in Robert Redford skupaj posnela Butcha Cassidyja in The Sundance Kida (1969) in nekaj let kasneje še Želo (Sting, 1973), sta dolgo iskala film, v katerem bi še tretjič nastopila skupaj. Na začetku tretjega tisočletja ga je Redford našel v humorističnem potopisu Billa Brysona Sprehod po gozdu, v katerem se dva prijatelja v poznih srednjih letih odpravita na Apalaško pot. Vendar so leta minila prehitro, Newmana so zapustile moči in plavooki angel je pred desetimi leti za zmeraj odletel v nebesa, tako da je Redford ta film pred nekaj leti posnel z Nickom Noltejem.

Ostalo je vprašanje, na kakšen način bo Redford, poleg Clinta Eastwooda ena zadnjih legend sodobnega Hollywooda, odjezdil proti sončnemu zahodu. Starec in pištola se zdi skoraj idealna priložnost za to.

Zasnovan na večinoma resnični zgodbi film tematizira realno osebo, že pokojnega Forresta Tuckerja, ki je med svojim življenjem postal legenda ropanja ameriških bank. Vendar pa Tucker (včasih tudi z ekipo) bank ni ropal na brutalen in nasilen način, pač pa z izbranim stilom. "Imel je sicer pištolo, vendar ne vem, ali jo je kdaj uporabil," reče eden od likov v filmu, ki ga lahko gledamo kot koncentrat vsega, kar je Redforda kdaj zanimalo na filmu – od akcije do romance in od intrige do konjev. 

Film se dogaja v začetku osemdesetih let, torej v še "predinternetnem" času. Trdoživi, a zelo uglajeni starec, Robert Redford kot Forrest Tucker, banke ropa na skoraj džentelmenski način. Vstopi vanjo, poprosi, ali bi lahko govoril s šefom, ko se mu ta predstavi, mirno odgrne suknjič, kjer ima (tega ne vidimo) pištolo, šefu pomoli torbo in pomigne, naj jo napolni z denarjem, potem pa z njo mirno odide.

To so majhni ropi, za katere se nihče ne zanima prav posebej, sprva jih nihče niti ne preiskuje, potem pa Tuckerju na sled vseeno pride detektiv John Hunt (v podobi Caseyja Afflecka), ki ob gledanju posnetka ene od kamer šokirano ugotovi, da se Tucker med ropom sproščeno in zadovoljno smehlja.

Mnenja Samo Rugelj: Študij in življenje kot delo ali kot zabava

Da, Tucker med tem svojim skoraj intimnim ropanjem bank uživa. V resnici denarja sploh ne potrebuje – skladišči ga in skoraj ne zapravlja, nasmeh pa ohrani tudi po tem, ko ga ujamejo in ko svoji romantični navezi, simpatični ženski v srednjih letih z imenom Jewel (v podobi Sissy Spacek), v pismu našteje vse svoje pretekle pobege iz zaporov ter jo vpraša, ali naj pobegne tudi tokrat.

"Morda pa bi bilo dobro, da tokrat ne pobegneš," odvrne odrezava Jewel.

 Tucker jo posluša in odsluži svojo kazen.

Potem pa …

No, to, kako Redford odide v legendo, si lahko pogledate v kinu.

Kot pravi en od Tuckerjevih pajdašev v filmu Starec in pištola: "Nekoč sem sedel z njim in rekel: 'Gotovo je tudi kakšen lažji način, da zaslužiš za življenje.' Pogledal me je in rekel: 'Ne govorim o tem, kako zaslužiti za življenje. Govorim samo o tem, kako živeti.'"

Robert Redford je na velikem platnu živel skoraj šestdeset let.

Srečno v novem letu!