Partnerstvo, starševstvo ali kariera?

Vloga ženske je bila, da je žena in mati, ki skrbi za dom in otroke. Po drugi strani je bila vloga moškega finančno poskrbeti za družino. Lahko bi rekli, da so tradicionalne zveze predmoderne družbe vsebovale stroge predpise in pravila vedenja. Izbira partnerja in zakonska skupnost sta bili stvar ekonomskega dogovora. Pod takimi pogoji tako rekoč ni bilo prostora za osebna nagnjenja, čustva in motive. Le malokdo se je spraševal o individualnem vzajemnem ujemanju ali neujemanju bodočih zakoncev. Delovno okolje je nadomestila čustvena skupnost Kot kažejo družbenozgodovinske raziskave, pa je prehod k moderni družbi povzročil tudi korenite spremembe zakonske zveze in družine: prejšnjo delovno je zdaj nadomestila čustvena skupnost in s tem so se močno spremenile tudi same vloge, tako ženske kot moškega. Vse to nam daje širše možnosti različnih življenjskih slogov. V tem pogledu smo ljudje pridobili precej svoboščin in možnosti izbire, kar pa marsikoga pripelje tudi v hude osebne stiske. Pričakovanja so postala izjemno velika. Po drugi strani se človek lahko hitro izgubi ter se pozabi vprašati, kaj si sploh sam želi in kaj so njegova pričakovanja, namesto da brezglavo zadovoljuje velikanska pričakovanja vseh okoli sebe. Brutalen svet idealov in maksimalna uspešnost V mnogo primerih je celo nujno potrebno, da za današnje preživetje družine delata oba partnerja, ob čemer se spoprijemata z različnimi občutji zmedenosti in krivde. Danes namreč živimo v brutalnem svetu idealov – v vsem moraš biti maksimalno uspešen. Ženska mora biti tako najboljša žena, vrhunska ljubimka, najboljša mama, vrhunska delavka, vrhunska kuharica, imeti vse pospravljeno, omogočati oziroma voziti otroke na kupico obšolskih dejavnosti in ob tem poskrbeti še zase. Moški mora biti po drugi strani najboljši mož, vrhunski ljubimec, prijatelj, ki posluša, pomagati pri gospodinjskih opravilih, dobro zaslužiti, najti čas za prijatelje in še bi lahko naštevali. Ostati doma ali iti v službo? Potem pa se pojavi še težava, ki je posledica preteklosti. Po eni strani se namreč od današnje ženske pričakuje, da v polnosti skrbi za otroke, kar pomeni, da ostane doma, ob čemer je lahko hitro deležna opazk, da nič ne dela, da je nesposobna in da ničesar ne prispeva v družinski proračun. Po drugi strani se od današnje ženske pričakuje, da gre v službo, da ima svojo kariero, ob čemer pa je spet hitro deležna opazk, da je slaba mama. Ob tem se marsikatera ženska počuti povsem razčetverjeno. Moški se po drugi strani borijo s svojo moškostjo, saj glede na plače in drag življenjski slog, ki ga urbano mesto prinaša, ne zmorejo več sami preživiti družine. Kaj je sploh prav!? Kdaj je pravi čas za otroka? Vse to današnjemu moškemu in ženski prinese velike stiske. Ženske se vedno bolj pozno odločajo za zanositev in so vse starejše, ko dobijo prvega otročka, saj mislijo, da morajo imeti najprej kariero. Še več, danes se ljudje zaradi kariere odpovedujejo predanemu partnerstvu. A dejstvo je, da kariera ni nekaj, kar dosežeš, nato pa je konec. Kariera je nekaj, za kar si mora človek prizadevati vsak dan posebej. Doseči določen uspeh je namreč mnogokrat še najlažji del poti, ohranjati določen položaj pa najtežji. In ko večina žensk to ugotovi, so stare že krepko čez trideset ali blizu štiridesetih, takrat pa se lahko zalomi še pri zanositvi. In ko smo že pri karieri – vsi dobro vemo, kakšni so današnji urniki zaposlenih v velikih trgovskih središčih. Tam ljudje delajo vse praznike, sobote in nedelje, in to do poznih večernih ur. Ob tem je ironično, da je marsikateri tako imenovani karierist oz. karieristka ob vseh teh poznih urah in praznikih doma. Kje je torej meja med dobrim delavcem in karieristom, partnerjem in staršem, glede na to, da so delovniki neizprosni? Kako združiti partnerstvo, starševstvo in kariero? Ob vsem tem se lahko vprašamo, kako lahko združimo vse troje, vse, kar človeka najbolj osrečuje: partnerstvo, starševstvo in kariero? Vsi trije vidiki so namreč za človeka kot takega izjemno pomembni. Najpomembneje je, da se veliko bolj kot kadarkoli prej partnerja sama, za zaprtimi vrati doma odkrito pogovorita o vseh treh vidikih – kaj pričakujeta drug od drugega, kaj je tisto, kar je za njiju pomembno, ter kako želita kot posameznika in kot par izpopolnjena in brez večjih stisk in brez občutkov krivde s skupnimi močmi potovati skozi življenje srečna in mirna. Ne glede na druge. In prav to je dejansko najbolj prav!