Naši Đokovići: Masleša, Šketa, Golob ...

Kandidat za slovenskega Đokovića je generalni državni tožilec Drago Šketa, ki je ta teden na lastno pest, torej mimo vlade in zunanjega ministrstva, odpotoval v Moskvo v času, ko Vladimir Putin kopiči vojsko na meji z Ukrajino. V Moskvi je Šketa celo podpisal dogovor s šefom ruskih tožilcev Igorjem Krasnovom, ki je na spisku oseb držav Evropske unije, s katerimi se ne posluje zaradi hudih kršitev človekovih pravic. Šketa nam je dokazal, da naše tožilstvo ni neodvisno le od naše vlade in države. Tudi od Evropske unije je.

Krasnov preganjal Navalnega, Šketa Kanglerja

Krasnov se je znašel na spisku tistih, s katerimi države EU ne poslujejo zaradi preganjanja in onemogočanja političnega konkurenta Vladimirja Putina Alekseja Navalnega, ki ga je pomagal tudi strpati v zapor. Med očitki Krasnovu je tudi nadzor spletnih strani in računov privržencev Navalnega. Državni kibernetski kriminal. S Šketo je v Moskvo potovala pomočnica predstavnika slovenskega tožilstva v Eurojustu Boštjana Škrleca Anita Veternik. S tožilstva so opozorili, da je v Rusijo potovala kot strokovnjakinja za kibernetski kriminal in ne kot zastopnica Škrleca in s tem EU. 

Foto: Vrhovno državno tožilstvo

Drago Šketa je bil tožilec v Mariboru, ki je vodil serijo procesov proti Francu Kanglerju, na kar nas je pred dobrim tednom spomnila Tarča Erike Žnidaršič. Tajne nadzore in prisluškovanja Kanglerja je večinoma odrejal sodelavec tajne politične policije v prejšnjem režimu sodnik Janez Žirovnik. Tega svojega obveščevalca je levica po ukinitvi socializma inštalirala za sodnika. V Tarči, katere cilj je bil diskreditirati Kanglerja še pred letošnjimi volitvami, so ob udbovski karieri Žirovnika pred zaposlitvijo v Sovi prikrili tudi, da je bila soproga Žirovnika pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija. 

Novice Kaj je Šketa podpisal z ruskim kršilcem človekovih pravic Krasnovom?

Vsi procesi proti Kanglerju, šlo je za neverjetno množico, so na sodiščih propadli. A dosegli so politični cilj: s spretnim obveščevalnim črnjenjem s pomočjo medijev so Kanglerja spravili z vrha drugega največjega mesta, s sodbo na sedem mesecev zapora pa so levemu delu državnega sveta omogočili, da so Kanglerju odvzeli tudi svetniški mandat. Po vrhu je SLS, to je stranka, ki ji je Kangler pripadal, po vseh turbulencah, ki jih je to povzročilo, na volitvah izpadla iz parlamenta. Kar je levici omogočilo vladanje na državni ravni. To je bil verjetno tudi glavni cilj celotne operacije Kangler.

Šketa je bil za svoje delo v Mariboru nagrajen. Kot je to ocenil Kangler sam, je bil povišan v generalnega tožilca. Ta teden se je družil s sebi podobnimi ljudmi v Rusiji, ki za oblast tudi preganjajo politične konkurente in po potrebi nadzirajo dogajanje na internetu.

Usluge z zlorabo oblasti v pravosodju, da bi levici zagotovili več glasov na volitvah, je ta nagrajevala tudi sicer. A v vseh primerih ji ni uspelo. V parlamentu je lani že drugič propadel predlog sodnega sveta, da bi za vrhovnega sodnika izvolili Aleksandra Karakaša. Prvič so ga poslanci pred petimi leti zavrnili, ker sodni svet ni bil pripravljen pojasnjevati njegove vloge pri potrditvi zaporne kazni v primeru dodelitve profitnega stanovanja Karin Ježovita. Kanglerja so v Mariboru v tem primeru obsodili za natanko toliko, da mu je leva večina v državnem svetu lahko odvzela mandat: za sedem mesecev zapora. Pozneje je bila sodba razveljavljena, mandat ni bil vrnjen.

Novice Pahorju zavrnili Kranjca, sodnemu svetu Živičevo in Karakaša, izvoljen Lobnik

Karakaš tudi v drugo lani ni bil nagrajen, državni zbor ga je zavrnil. Je pa sodnemu svetu uspelo na vrhovno sodišče k Branku Masleši spraviti Primoža Gorkiča brez dneva izkušenj s sojenjem, ki ga je državni zbor prvič tudi zavrnil. A je sodni svet zahteval ponovitev glasovanja, in na škandaloznem "popravcu" je bilo, ko so poslanci drugič sodili o istem, dovolj glasov za Gorkiča kot vrhovnega sodnika. Gorkič je pred tem s pravnim mnenjem za odvetniško pisarno Čeferin pomagal spraviti iz zapora balkanske bojevnike, za levico pa je ostro javno zagovarjal obsodbo Janeza Janše v primeru Patria. Do glasovalnega preobrata je prišlo, ker se v drugo v Levici Luke Meseca niso vzdržali kot prvič, ko so domnevali, da bo njihov sodnik izvoljen tudi brez njihovih glasov.

Najvišji slovenski funkcionarji, ki so licenco dobili v BiH

Sodni svet, ki s kandidaturami nagrajuje Gorkiče in Karakaše, zdaj že več tednov premleva ravnanje drugega kandidata za slovenskega Đokovića: govorijo o dilemah izobrazbe in komuniciranja nekdanjega šefa vrhovnega sodišča Branka Masleše, za katerega je ustavno sodišče soglasno ugotovilo, da bi se moral izločiti s sojenja Janezu Janši v primeru Patria in da sojenje, ker se ni, zaradi tega še dodatno ni bilo pošteno. Posledica ravnanja Masleše je bila, da je moral Janša tik pred volitvami leta 2014 v zapor, kar je znižalo rezultat SDS in zagotovilo oblast levici. Masleša zaradi ugotovitve ustavnega sodišča o nepoštenem sojenju, seveda, ni odstopil. Dosegel je cilje.

Sodni svet tudi ta teden ni pojasnil nenavadnosti, kako je Masleša postal najvišji sodni funkcionar v Sloveniji z opravljenim pravosodnim izpitom v BiH prej kot v letu po diplomi, ko je bil v Sloveniji zakonski pogoj najmanj dve leti prakse v pravosodju. Pa tudi dokument o diplomi, ki ga je do zdaj predstavil, je sumljive vrste. Manj kot leto prakse pred pravosodnim izpitom je Masleša povrhu, tako se zdi, opravljal kar v jugoslovanski ljudski armadi. V kateri je bil zaposlen njegov oče. In s takšnimi kvalifikacijami postal šef slovenskega vrhovnega sodišča. Tudi s pomočjo sodnega sveta, ki ga je nekaj časa tudi vodil. Skupaj z Mirom Cerarjem. 

Sodni svet bo, kot kaže, moral presojati tudi lastno ravnanje ob Jaši Jasminki Trklja, ki je pravosodni izpit opravila leta 1987 v Sarajevu, sodnica pa je na predlog sodnega sveta, ki ga je takrat vodil zdajšnji predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Marjan Pogačnik, postala leta 2006. Pravosodni izpit je opravila v Sarajevu, takrat drugi republiki skupne države SFRJ, sodnica pa je postala v samostojni Sloveniji. Po sodbi vrhovnega sodišča iz leta 2020 je s pravniškim državnim izpitom izenačen le pravosodni izpit, opravljen v skladu s predpisom, ki je veljal v Republiki Sloveniji, ne pa v skladu s predpisom druge republike nekdanje SFRJ. Trklja, ko jo je sodni svet leta 2006 predlagal za kandidatko, tako se zdi, ni izpolnjevala pogojev za funkcijo, sodni svet je zavedel poslance, da so jo izvolili za sodnico.

Novice Je to nova velika afera v slovenskem sodstvu?

Kršenje zakona kot motivacija za delo

Tretji kandidat za slovenskega Đokovića pa je politik LDS, PS in SAB Robert Golob iz državnega GEN-I, ki z uradno zasebnim podjetjem, ki nima zasebnih lastnikov, preprodaja praktično celotno električno energijo iz državne nuklearke. Podjetje v državni lasti je razglasil za zasebno, da je lahko dolga leta sebi in drugim zaposlenim izplačeval plače daleč prek omejitev, ki jih za državna podjetja določa Lahovnikov zakon, in da ga lastniki, torej država, slučajno ne bi odstavili. Če njegovi ne bi več vladali. Le zasebni lastniki ga lahko. Ki jih ni. 

Foto: STA , Sam sem nenavadnost pri plačah opazil lani, ko se je začelo zapletati ob dilemi, ali bo ostal na vrhu podjetja. Še četrtič. Pogledal sem v letno poročilo na Ajpes, v katerem morajo podjetja razkriti plače in druge ugodnosti uprav, pa tudi lastniška struktura bi morala biti razvidna. Vsote izplačanih plač upravi tam so bile povsem neverjetne. Neto plača Goloba je bila višja od bruto plač direktorjev največjih podjetij v državni lasti. Mimo vseh omejitev torej. Zasebnih lastnikov pa ni bilo opaziti. Zgodbo smo objavili. Pozneje smo, ko smo dodatno preverjali, izvedeli še, da so po nasvetu računskega sodišča višino plač v GEN-I že pred tem začeli preverjati tudi na ministrstvu za gospodarstvo. Računsko sodišče je s posebno revizijo preverjalo izplačevanje plač direktorjem v državnih podjetjih in zaznalo številne "nepravilnosti". Ni pa javno opozorilo, da Golob s sodelavci mimo zakona že dolgo črpa denar na veliko. Zakaj niso bili bolj glasni, smo najbrž izvedeli, ko je predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel nastopil na prvi tribuni Roberta Goloba v Ljubljani. V politični kampanji za "nov obraz". 

Večina medijev v državi je precej sramežljivo poročala o izplačilih plač v letu 2020, ki so bila, mimo zakonskih omejitev, za pretežno državna podjetja. Ko sta Bojan Požar in Planet TV razkrila še, da bi lahko Golob še več dobil za lansko leto, vsota nagrad za uspešnost naj bi za celotno upravo znašala več milijonov, za Goloba pa naj bi bila tudi na ravni milijona, pa so skoraj povsem obmolknili. 

Tudi za to je razlog. Podatke o tem, kakšno delitev nagrade upravi so predlagali, v GEN-I skrivajo. Večina medijev pa ne išče podatkov, ker je Robert Golob zanje "nov obraz" na volitvah, katerega še neobstoječa stranka bi po meritvi Mediane za TVS, ki so jo naredili dodatno ob običajni, zmagala. Če pa Golob s stranko, ki je nima, že ne bo zmagovalec, pa bi lahko bil mandatar strank KUL, lahko beremo v teh medijih.

Od kod denar za visoka izplačila Golobu in drugim, ni težko ugotoviti. Iz nuklearke. Do elektrike od tam ima pogodbeno monopolno pravico. Kako donosno je to lahko in zakaj je narobe, je opozorilo računsko sodišče, ko je prodajanje elektrike iz nuklearke pred desetletjem že pregledalo. Takšno priporočilo so zapisali:

Zgodilo se je obratno. GEN je skoraj celotno "prodajno funkcijo", z zaposlenimi vred, prenesel na GEN-I. Ker tam ni bilo omejitev plač. Saj veste, državno podjetje v zasebni lasti. Pravljica. Šlo je, ker so državi vladali Golobovi.

V Mariboru so na tribuni, ki jih Golob prireja po državi, ta teden govorili tudi o pravni državi, ki pri nas ne funkcionira. Golob, ki je s plačo in nagradami lep primer tega, je tam razkril, da ga astronomska plača motivira. Kot športnika.

Naš Đoković. Ki pa ni prvi na svetu v tenisu. Je pa po plačilu na vrhu državnega podjetja.