Ministrica, zaklenjena v zgornje nadstropje

"Uspešni šefi zaposlenim ne izkazujejo svoje moči, temveč so nagnjeni k sodelovanju." Tako pravi kadrovska svetovalka precej znanega slovenskega svetovalnega podjetja, ki je v zadnjih letih z državnimi posli - med večjimi naročniki sta Dars in slaba banka - obrnilo dobrih 400 tisoč evrov. 

Še korak dlje gresta psihoterapevtka Katherine Crowley in poslovna trenerka Kathi Elster v svoji knjigi Delo s tabo me ubija. "Vsakdo, ki nadzoruje delo drugega človeka, se tako ali drugače znajde v čevljih starša (...) vaši zaposleni od vas zahtevajo podobno kot otroci od staršev: pozornost, usmerjanje, popravljanje in pohvalo."

Mnenja Kaj pa odstop iz nesposobnosti?

In potem je tu še v slovarju skoraj neznatna, v praksi pa ogromna razlika, ki loči šefa od vodje. Takole jo opisuje znana slovenska komunikologinja: "Šef je tako pomemben, da je stalno zaposlen. Vodja pa si bo vedno vzel čas, ko boš potrkal na vrata s svojo dilemo."

Sodeč po elektronski pošti, ki jo dobivam zadnje tedne, je slovenska politika polna šefov, ki podrejenim izkazujejo svojo moč in pomembnost. Vodij pa od nikoder. Po hudem javnem sporu, ki je iz državne politike konec januarja odnesel kulturnega ministra Dejana Prešička, je te dni očitno marsikaj narobe tudi z notranjimi odnosi na ministrstvu za infrastrukturo.

To naj bi v mandatu 2018-2022 pod vodstvom nekdanje premierke Alenke Bratušek bdelo nad najdražjim projektom v državi: gradnjo drugega železniškega tira od Divače do Luke Koper, ocenjeno na 1,2 milijarde evrov. Trenutno pa je ministrstvo sredi še ene vroče, stomilijonske dileme: kdo bo kopal drugo cev predora Karavanke? Zato bi nas odnosi na tem ministrstvu morali skrbeti.

Mnenja Sendvič z dvojno fu**ing moralo, prosim #kolumna

Odnos med Alenko Bratušek in zaposlenimi naj bi se prvič zaostril že kmalu po svečani prisegi 13. slovenske vlade, ko je bilo iz kabineta ministrice med zaposlene poslano tole navodilo (posamezni deli elektronskega sporočila so zaradi zaščite vira izbrisani, op. p.)

Istega dne se je na ministrstvu spremenil tudi režim za dostavo pošte, ki po novem poteka le še prek obhodov notranjega kurirja, največ trikrat dnevno. Drugače rečeno: Bratuškova je manj kot tri tedne po prevzemu funkcije za sodelavce neprodušno zaprla zgornje nadstropje stavbe na Langusovi 4.

Pod nevsakdanjo elektronsko pošto se 3. oktobra lani podpiše uslužbenec njenega kabineta Jure Blažič. Kakšen je bil povod za takšno odločitev, ni znano. Samo ugibamo lahko, da se je AB tudi na ta način želela otresti nekdanje, Cerarjeve garniture na tem ministrstvu (kadri Jureta Lebna in Petra Gašperšiča, op. p.).

Je pa znano, da je Bratuškova dobre tri mesece kasneje na Brdu pri Kranju izvedla sploh prvo delovno srečanje vseh zaposlenih v zgodovini tega ministrstva. Ki so ga na uradni spletni strani povzeli z besedami "Bolj povezani, s pozitivno energijo in z jasnimi cilji bomo še bolje delali za državljane."

Bratuškova je ob tem na enem od svojih družbenih profilov razkrila še, da je lojalnost ministr(stv)u v tem mandatu postavila pred učinkovitost, transparentnost in osebno integriteto uslužbencev. Kar nas, spet, lahko skrbi. Potem ko je lojalnost že naredila za več milijard škode pri nastanku bančne luknje in na gradbišču TEŠ6.

Mnenja Iztegnjeni sredinec Marjana Šarca #Argument #kolumna

A to ni samo zapis o Alenki Bratušek. Bolj ali manj naključno imamo tokrat možnost vpogleda v zakulisje medosebnih odnosov v njenem resorju. To je veliko bolj zapis o vladanju zaradi vladanja. Glavni akter bi bil lahko tudi kdo drug. Nenazadnje so v stranki SD enemu od svojih nekdanjih ministrov prav zaradi vzvišenosti do podrejenih, ljubezni do rdeče preproge in službenega audija svoj čas pravili kar Helij.

To je veliko bolj zapis o zanič vodeni državi. Z odličnimi posamezniki in obupnim sistemom. Da lahko vodja vpliva na svoje podrejene ali jih celo o čem prepriča, jih mora najprej razumeti, trdi direktor newyorškega podjetja Fifth Avenue Brands Richard Lorenzen, eden od vodilnih svetovnih avtoritet na področju vodenja. Pri nas imamo zato v praksi cel kup ministrstev, ki jih - namesto odtujenih ministrov, izoliranih v kabinetu - v resnici vodijo nižji uradniki tretjega reda.

Mnenja Ne grizi roke, ki te hrani

To pa je tudi zgodba o politikih, ki se - dokler je za njimi glasovalni stroj vladne koalicije - ne čutijo dolžni odgovarjati nikomur. In zato niti v poslednjih urah svojega mandata niti tik pred odstopom ne vedo, kaj jih je zadelo. Stavek "po zakonu lahko počnem, kar hočem," ki ga je pred časom izrekel eden od zdaj že "bivših", pa to samo daleč najlepše povzame.

Medtem ko se zgoraj zapirajo nadstropja in se omejuje dostop do pisarn, se spodaj nabirajo neprijetna, preslišana vprašanja. Dokler ne postanejo prevelika. Za nekoga o pogodbah z določeno PR-agencijo, za nekoga drugega pa o neformalnih srečanjih z vplivnimi ljudmi na Anatolskem polotoku, ki v navezi s slovenskimi botri upajo na posle. Stomilijonske posle. Slišim, da se bo še dogajalo, morda že kmalu ...