Konec sveta

Več let so mnogi prelivali veliko črnila in napovedovali konec sveta, ki ga potem nismo niti opazili. Za povzročanje panike bi se lahko vsaj opravičili, mar ne? Prejšnji petek tako konca sveta ni bilo. Kljub velikim besedam se je končala samo koledarska jesen. So pa nekateri hoteli ta dan, najkrajši v letu, končati vsaj z vlado in politiko. Ravno tistega temnega dne smo se znašli v znani ljubljanski gostilni v bližini tarč(e) demonstracij. Malo za nami sta v jedilnico vstopila starejša možakarja in s pogovorom popolnoma napolnila prostor. Najprej pomislimo, da gre za Primorca, ko sta tako glasna, a se pokaže, da sta le – demonstranta. To sta namreč dala vedeti vsem v okolici, tudi nič hudega slutečemu natakarju. Ko sta v čisti ljubljanščini naročila pol litra črnega vina (ali rdečega, kot hočete), sta se še bolj razgovorila. Sivolasi novopečeni upokojenec je večinoma govoril, belolasi upokojenec z nekaj kilometrine pa je predvsem poslušal in prikimaval. Sivolasec je vmes tudi nekajkrat telefoniral. Če si meščan, pa četudi iz prestolnice, seveda ne pomeni, da poznaš tudi mestne manire in bonton. In zato lahko tudi ne opaziš, kakšna je razlika med gostilno na Šmarni gori in v središču Ljubljane; in prideš v zadnjo v gojzaricah gromko preklinjajoč v telefonček. (Za vsak primer naj omenim, da se opolzko in vulgarno govorjenje tudi v zakotni oštariji ne spodobi. Tako vsaj pravi bonton.) Najprej sta se na dolgo razgovorila o podrobnostih nekega luksuznega hotela na Braču. Potem pa je sivolasi opravil dolg pogovor z nekim Hrvatom in mu v ljubljanski hrvaščini analiziral politični položaj v državi, da je ta katastrofalen. Potem mu je povedal, da bo tudi on šel v Schladming, vendar ne zdaj, ampak čez mesec in pol. Sledili so še trije klici, ko je ženo in prijatelja povabil na demonstracije. "Še v sanjah si nisem predstavljal, da se nam lahko to zgodi," se je hudoval nad vlado. "Klical me je Milan in rekel, naj se gremo malo upret," je pojasnil prijatelju. Verjetno ni mislil na najbolj znanega državljana s tem imenom, a priimka ni omenil.

Ko je bil krožnik prazen in polič izpraznjen, sta možakarja natakarju plačala, pustila napitnino, si posadila kapici na glavo in vstala. Nisem sicer doumel, zakaj sta šla na proteste. Tam so namreč kričali, da je "ljudstvo lačno", da se morajo vsi politiki (ne le vlada) posloviti in da jim je "politika ukradla prihodnost".

Težko bi namreč verjel, da sta se na najkrajši dan v letu odpravila na mraz samo zato, da bi podprla mlade, ki ne morejo dobiti služb in ki bi si lahko kupili stanovanje samo s posojilom za dobo 70 let. Mladim (posebej starim od 25 do 35 let) je namreč politika ob pomoči sindikatov, javne uprave in predstavnikov upokojencev v zadnjih štirih desetletjih dejansko ukradla prihodnost. Znašli so se v izrazito neenakopravnem položaju z vsemi drugimi državljani. Zdaj pa bi premožni upokojenci tem mladim radi ukradli še demonstracije. Če bi mladi namreč postali enakopravni državljani, bi to za privilegirance, katerih blagostanje plačuje državna blagajna, pomenilo – konec sveta.