Kako so Amazon, Apple, Facebook in Google spremenili zadnje desetletje našega življenja

To je res že povsem neverjetna številka, ki ustreza približno 20 slovenskim letnim bruto družbenim proizvodom, vendar analitiki pravijo, da se Applova zgodba tu še ni končala. Zaradi dobrih napovedi o prodaji njihovih novih telefonov do konca tega leta bi se lahko njegova tržna vrednost kmalu povzpela celo prek do zdaj nepredstavljivih tisoč milijard, torej bilijona dolarjev.

Drugo največje podjetje na svetu po svoji vrednosti je trenutno Alphabet, starševsko podjetje Googla, ki je vredno več kot 700 milijard dolarjev, tretji je Microsoft z vrednostjo približno 650 milijard evrov, četrti je Amazon z vrednostjo približno 530 milijard evrov, peti pa Facebook, ki je zdaj vreden približno 520 milijard dolarjev (kot zanimivost: šesto podjetje po vrednosti je Alibaba, kitajski ekvivalent Amazona, ki je že vredno več kot 470 milijard evrov).

Še pred desetimi leti je bila ta lestvica precej drugačna.

Največja podjetja pred desetletji

Ne glede na to, da je bilo spletno in internetno vesolje že pred desetletjem v kar polnem pogonu, podjetja, ki so delovala na teh področjih, še niso imela tako velikega globalnega vpliva. Tudi tisti, ki so vlagali v delnice kot manjši ali večji lastniki, so v tistih časih še vedno bolj zaupali podjetjem, ki so se pri svojem poslovanju ukvarjala s prodajo ali posredovanjem pri prodaji bolj konkretnih, ne nujno materialnih dobrin ali pa so delovala na osnovnem infrastrukturnem področju, brez katerega si sodobnega življenja pač ni mogoče več predstavljati.

Tako je bilo največjih pet svetovnih podjetij pred desetletjem precej drugačnih. Prvo je bilo naftno podjetje ExonMobil, ki je bilo vredno približno 540 milijard dolarjev. Drugi je bil General Electric, ki ima svoje poslovne aktivnosti razprostrte v različne smeri, osnovni fokus pa ima v energetiki, tedaj pa je bilo vredno 460 milijard dolarjev. Tretji je bil Microsoft, prodajalec računalniške programske opreme in edino podjetje, ki se mu je v zadnjem desetletju uspelo zadržati v prvi peterici. Četrto in peto mesto sta zasedli banki in sicer Citigroup (330 milijard dolarjev) in Bank of America (290 milijard dolarjev).

V naslednjem desetletju se je, kot piše Scott Galloway v svoji knjigi The Four (Četverica), vse to spremenilo.

Največja podjetja danes in njihov vpliv

Po tem, ko je leta 2008 izbruhnila gospodarska kriza in se je zgodil (začasni) finančni zlom, je bil internet že nastavljen na tako visoke obrate in je že imel toliko uporabnikov po vsem svetu, da so svoj vpliv lahko povečala tista podjetja, katerih razvoj in poslovanje sta temeljila na internetni uporabi. To velja tudi za prihodnost, saj vlagatelji zdaj ravno v podjetjih, kot so Amazon (in pa Alibaba), Apple, Facebook in Google, ter njihovi nadaljnji širitvi svojega vpliva po vsem svetu vidijo potencial za nadaljnjo rast. Galloway v svoji knjigi podrobno analizira poslovne koncepte teh štirih podjetij, pri čemer je predvsem zanimivo to, kaj prvinsko človeškega je ključnega za vsako od podjetij, ki jih skupno imenuje "Četverica", in kako ta podjetja poslovno izkoriščajo naravna človeška hotenja.

Pojdimo po vrsti.

Amazon je pripovedovanje zgodbe

V ZDA ima 44 odstotkov gospodinjstev doma kak primerek strelnega orožja, 52 odstotkov gospodinjstev pa ima Amazon prime, torej plačljivo Amazonovo mesečno storitev, ki naročnikom omogoča gledanje filmov, televizijskih serij in poslušanje glasbe ter brezplačno (ali pa zelo poceni) dostavo raznoraznih kupljenih izdelkov (vključno s svežo hrano v nekaterih mestih) na dom. Uporabnik storitve Amazon Prime tako mesečno na Amazonu potroši skoraj dvesto ameriških dolarjev.

V zadnjem desetletju sta Amazonov vpliv in obseg prometa neznansko narasla, kar se je zgodilo na račun maloprodajnih verig po vsem svetu, od trgovin in veleblagovnic z mešanim blagom do knjigarn, ki se vse spopadajo z manjšo ali večjo krizo v svojem poslovanju. V osrčju Amazonove ideje je seveda zadovoljevanje človekovih lovskih in nabiralniških potreb, pri čemer je Amazon vse skupaj lepo zavil v zgodbo enega klika, s katero za svoje potrošnike ustvarja največjo trgovino na svetu, ki lahko izpolni vse njihove želje in potrebe. S podajanjem te zgodbe je preuredil ne samo razmerje med podjetjem in lastniki, temveč tudi razmerje med podjetjem in njegovimi potrošniki, saj je dirko za dobičkom, ki se seveda odvija v ozadju, zamenjal s precej bolj prijaznima gesloma: ambiciozna vizija in rast, ki jo Amazon podpira z nizkimi cenami, vse večjo izbiro in hitro dostavo. Vse skupaj gre seveda mnogokrat tudi na račun njegovih zaposlenih, ki delajo v slabih delovnih pogojih in za nizko plačilo.

Amazon poskuša s svojo zgodbo sodobnemu potrošniku utelesiti idealno trgovino za človeka 21. stoletja.

Apple je vera

Apple je najbolj dobičkonosno podjetje v zgodovini, ki mu je uspelo ustvariti nekaj, kar se po mnenju Gallowaya že približuje religiji, vendar tako kot Amazon pogosto prakticira skrajno neoliberalne novodobne zaposlitvene prakse. Apple ima oziroma je imel svojega preroka, ima svoj sistem verovanja, svoje objekte čaščenja in svoje fanatične sledilce. Njihov logo sproža posebna občutja, s svojimi izdelki ter vizijo za njimi pa morda kot najbolj uspešno podjetje v zgodovini prodaja idejo bogastva, izobraženosti in kultiviranosti ter zahodnjaških vrednost. Če imate pri sebi katerikoli Applov izdelek, ste menda bolj zanimivi za nasproten spol. Applu je z vsem tem uspelo nekaj neverjetnega: z izdelki, ki so, če gledamo sedanje stanje, izdelani po izjemno nizki ceni ter (sedaj niso) prepričljivo boljši od konkurence, na trgu dosegajo visoke, celo vse višje cene. Če rečemo v avtomobilskem žargonu: Applovi izdelki dosegajo cene ferrarija, imajo pa produkcijsko ceno toyote.

Apple je utelešenje idealne blagovne znamke in izdelkov, ki tudi po smrti svojega kreatorja Steva Jobsa pred šestimi leti in kljub skepsi nekaterih še pridobiva pomen in vpliv po vsem svetu.

Google je zaupanje

Če želite kaj izvedeti, seveda svoje vprašanje najpogosteje vtipkate v iskalnik Google. Googlu ima za uporabnike položaj nekakšnega vsevednega božanstva, ki mu lahko zaupamo karkoli. Seveda se v ozadju Googla ves čas odvija aktivna analiza naših vnosov in vsaka od treh milijard dnevnih poizvedb, ki jih dobi Google, je nov kamenček v mozaiku njegovih podatkov in znanja o nas kot posameznikih in o nas kot o človeštvu.

Google pozna naše najgloblje skrivnosti, saj mu zaupamo reči, ki si jih ne upamo deliti z nobenim drugim. Google je spovednica brez konkurence. Eno od šestih vprašanj, ki ga zastavite Googlu, je zagotovo takšno, ki ga prej niste zastavili še nikomur. Ali ima sploh katera druga institucija tako kredibilnost, se sprašuje Galloway, ko navaja enega od primerov neskončnega zaupanja Googlu.

V filmu Posebno poročilo izpred dobrega desetletja s Tomom Cruisom v glavni vlogi so imeli v bližnji prihodnosti na policiji oddelek za predzločine, v katerem so trije med seboj nevronsko povezani človeški mediji vnaprej napovedali zločine, ki jih bo nekdo storil z veliko verjetnostjo. Včasih so napovedali prav, včasih tudi ne.

Google je zdaj boljši napovedovalec od njih. Poznejši morilci so namreč (žal je to policija odkrila šele naknadno, po izvršenih zločinih) pred svojim morilskim aktom v Google vtipkavali vprašanja, ki so bila neposredno povezana z nameravanim zločinom ali njegovo izvršitvijo, kot je na primer: "Ali lahko nekoga usmrtite med spanjem in nihče ne bo ugotovil, da je šlo za umor?" Ja, malce neugodno vprašanje, če ga v Google vtipka vaš življenjski partner ali prijatelj.

Google je sodobni orakelj, ki se mu zaupamo in mu verjamemo, da zna odgovoriti na vse, kar nas zanima.

Facebook je povezovanje in ljubezen

Facebook je po mnenju Gallowaya morda najbolj uspešna stvar v zgodovini človeštva. Kitajcev je 1,4 milijarde, kristjanov pa 1,3 milijarde, seveda pa so bila potrebna stoletja, če ne celo tisočletja, da so dosegli te številke. Google je za skoraj dve milijardi svojih uporabnikov potreboval samo kako desetletje.

Kar vidimo na Facebooku, ustvarja naše želje in sproža naša pričakovanja. Ko vidimo prijatelja obedovati v trendovski restavraciji v Londonu, ima to lahko trenuten učinek na nas, pri čemer Facebook deluje nadrejeno tako Googlu kot Amazonu. Najprej namreč nekaj zagledamo na Facebooku, šele potem pa vklopimo oba druga iskalnika, pri čemer nam Google in Amazon lahko odgovorita na naša vprašanja, kako, kje in kdaj bi lahko to dobili. Facebook je najmogočnejša (medijska) korporacija v zgodovini, ki pa lahko s svojimi (trženjskimi) aktivnostmi zadene točno določenega posameznika z jasnimi preferencami.

Facebook nas namreč pozna veliko bolje od naših prijateljev (na Facebooku). To, kar pokažemo v svojem profilu, je že spolirana, izčiščena slika tega, s čimer se želimo predstavljati svetu. Seveda pa Google ob tem, kaj objavljamo, beleži tudi vse drugo, kar počnemo na tem socialnem omrežju in kar našim prijateljem ter partnerjem ostaja bolj ali manj prikrito, torej kar všečkamo, si ogledujemo, komentiramo …

Kakšen je sodobni vpliv Facebooka tudi na osebna razmerja, se lepo vidi iz analize, kaj se zgodi, ko nekdo spremeni svoj status iz "v razmerju" v "samski". Komunikacija med njim in drugimi (s samskim statusom) postane veliko bolj intenzivna in se povečuje vse do točke, ko Facebookov uporabnik (spet) vstopi v novo razmerje – po tem komuniciranje (s samskimi) spet radikalno upade. Logično, pa vendar …?

Lahko je biti skeptičen do Facebooka z vsem balastom, ki ga prinaša. Vendar je težko zanikati tudi to, da ima spodbuden vpliv na medsebojne odnose in tudi na ljubezen.

Facebook so odnosi in ljubezen, sklene Galloway.

Sklep

Ali ta velika četverica predstavlja štiri jezdece: skoraj božjega verovanja, ljubezni, seksa in potrošnje? Ali pa so to štirje jezdeci sodobne apokalipse?

Na to si lahko odgovorite sami. Scott Galloway trdi, da je odgovor na obe vprašanji enak: da.