Janša raus!

Kdor je zadnjih nekaj dni spremljal slovenske medije, bi lahko dobil močan vtis, da smo se prebivalci naše deželice, načeloma sicer sprti do konca in še čez, dvajset let po osamosvojitvi znova poenotili o pomembni temi. In to zelo pomembni temi. Res je, država še vedno drvi v bankrot. Znaten del gospodarstva je še vedno na aparatih. Fifina lestvica nogometnih reprezentanc je edina lestvica, na kateri se še vedno dokaj solidno odrežemo, na lestvicah konkurenčnosti in razvoja pa smo na zadnjih mestih. Toda kljub nakopičenim težavam se zdi, da je edini pomembni cilj ta, da Janez Janša ne zasede položaja predsednika vlade. In to čeprav so bili gospodarski rezultati mandata 2004–2008 iz današnje perspektive skoraj fenomenalni. Čeprav ga bo, kot kaže, podprla koalicija 50 ali celo 52 poslancev. Prek medijev se je vsulo žveplo in ogenj. Rdeči deli spletnih socialnih omrežij kar kričijo od razočaranja, togote in zajedljivih apokaliptičnih komentarjev. Razočarani jesenski politiki, zbrani okoli Zorana Jankovića, pa stresajo take, da se hudega nevajen človek kar za glavo prime.

Nekatere so prav lovske. Za v anale. Recimo tista, da je na volitvah zmagala leva opcija in je zato koalicijsko usklajevanje desne sredine prevara volivcev. Gospe in gospodje, ne bo držalo. Glasovanje o mandatarju v prvem krogu je bilo pač nedvoumno. Niste zmagali. Da smo si na jasnem, tudi desnica ni zmagala. Torej se je bilo treba pogovoriti o sestavi vlade in programu vladanja, kar pa je očitno presegalo omejene kapacitete (zgolj) relativnega zmagovalca. Še zabavnejša je tista o prevari volivcev. Naj spomnim, to tezo ponavljajo tisti, ki jih je fotoreporter ujel pri poskusu prevare volivcev s pomočjo politične korupcije. Sancta simplicitas!

Ne, gre predvsem za sesalce javnega denarja, politikante, sindikaliste, oblastne upokojence – ki so že v prejšnjem sistemu živeli na veliki nogi –, za kvazineodvisne strokovnjake iz akademske sfere in podobno.

Za kaj gre pri vsem skupaj? Od kod tak bes? Precej preprosto je vse skupaj. Zakulisno obvladovanje naše domovine brez odgovornosti, ki jo prinaša demokratična oblast, je lukrativen posel. Ki gre, dokler imaš državo pod nadzorom in te pri tem seveda ne moti neki zoprn predsednik vlade. Tu pa se zaplete. Janez Janša ima namreč določeno težavo. Možak pač želi dejavno vladati. Služba predsednika vlade ga ne zanima zaradi fototerminov, kot je njegovega predhodnika. Mu to lahko zamerimo?

Zato smo lahko prepričani, da medijska, civilnodružbena in politična mesoreznica, ki je mlela zadnjih nekaj dni, še ni končana. Kje pa. Tisto pravo šele prihaja. Zavedajmo pa se: totalna vojna proti prihodnji vladi ne bo izhajala iz ideoloških razhajanj ali skrbi za socialno šibke. Problemi so osebni in interesni, ideologija pa bo le priročen izgovor.