Epidemija depresije in novo upanje

Ob vsem tem veselju pa dobro vemo, da je bil december za marsikoga tudi izredno boleč mesec, januarja pa se to, kakor kažejo statistike, samo stopnjuje. Prav januarja se v Sloveniji zgodi največ samomorov.

Ti so pogosto posledica depresije, ki je po nekaterih podatkih druga najpogostejša duševna motnja. Najpogostejša skupina so motnje prilagajanja in s stresom povezane motnje. Depresija je dvakrat pogostejša pri ženskah, moški pa so bolj nagnjeni k skrivanju te bolezni. Namesto da bi sebi in drugim priznali boleča čustva, se velikokrat raje zatečejo k alkoholu.

Nekateri namesto žalosti izražajo jezo in razdražljivost, čemur smo v današnji družbi vsak dan bolj priča. Sicer pa depresija ne izbira in se lahko pojavi pri vsakomur ne glede na socialni razred ali položaj, raso in tudi v prav vsakem starostnem obdobju. Približno osem odstotkov bolnikov ima hujšo obliko, sicer pa je v kar 50 odstotkih neprepoznana. In dejstvo je, da od deset do 15 odstotkov bolnikov stori samomor. Kaj depresija je in kaj lahko storimo, da se tej bolezni ne predamo in najdemo novo upanje, bo tema današnje kolumne.

Kaj depresija sploh je? Na samem začetku moramo seveda na kratko pojasniti, kaj depresija sploh je. Depresija je motnja razpoloženja, ki povzroči, da se človek počuti izredno žalostno, brezupno, nemočno, nezmožno doživeti veselje in užitek. Je tudi bolezen ekstremov in se lahko pojavi na zelo različne načine. Včasih se počasi in neslišno polasti uma, duše in telesa. Sprožilni dejavniki so zelo različni, npr. izguba ljubljene osebe in ločitev, osamljenost, pomembni življenjski dogodki, konflikti in obremenitve itd. Včasih pa se pojavi tudi povsem brez opozorila, brez večjega vzroka in človeka oropa veselja in užitkov. Depresija lahko včasih traja mesece ali leta, spet drugič pa se pojavi in nenadoma izgine.

Obstaja več vrst depresije, zato so tudi znaki odvisni glede na tip depresije. Na splošno pa lahko rečemo, da se depresivni bolniki umikajo v osamo, izogibajo se aktivnostim, ki so jim bile prej ljube, in imajo zelo slabo samopodobo (o sebi govorijo samozaničevalno). Prisotni so spremembe apetita ali spanca, povečana razdražljivost, manj energije in utrujenost, težave s koncentracijo.

Pri nastanku duševne bolezni sodeluje več dejavnikov, ki pa se med seboj prepletajo, to so biološki (dednost), psihološki (odnosi v primarni družini) in eksogeni (različna zdravila …). To pa še ne pomeni, da se bo bolezen zagotovo pojavila, obstaja le predispozicija zanjo in se lahko sproži ob določenih sprožilnih dejavnikih.

Kako se lahko z depresijo spopademo? Pri hujših oblikah depresivnosti uporabimo zdravila v kombinaciji s psihoterapijo, pri blažjih motnjah pa zadostuje psihoterapija. Pomembno je empatično poslušanje, razumevanje, vzbujanje upanja in ob tem odprava simptomov, usposobitev za vsakdanje delo in preprečevanje ponovitve.

Ne moremo mimo dejstva, da v današnji družbi ni tako, da bi antidepresive predpisali posameznikom s hujšo depresivno motnjo, ampak se jih predpisuje in jemlje kar vsepovprek, kot kakšno čudežno tabletko. Ob tem pa ljudje mislijo, da se bodo njihove težave rešile same od sebe. To je seveda ena velika zabloda, ki prinese še dodatno razočaranje, kajti čas mineva, težave pa ne le ostajajo, lahko se celo poglabljajo. S težavami se je treba spopasti!

Strokovnjaki še vedno zagovarjamo tudi, da je velika protiutež depresiji izločanje endorfinov v naše telo. Endorfini namreč v možganih sprožajo občutke užitka, zadovoljstva in blagostanja, proizvedemo in povečamo pa jih lahko s prijetnimi dejavnostmi, kamor spadajo tudi npr. spolnost, čokolada in pikantna hrana, pa seveda telovadba.

Kako svoje telo spraviti v pogon? Depresija človeku resnično posrka vso energijo iz telesa, zato začeti telovaditi nikakor ni preprosto. Depresivnemu človeku misel na dolge in težke vaje niso v pomoč, zato je telovadbo smotrno vključiti v vsakodnevna opravila: - pojdite na sprehod v naravi, - v službo pojdite peš ali s kolesom, - v službi se ne peljite z dvigalom, ampak hodite po stopnicah, - med odmori naredite nekaj kratkih fizičnih vaj, - med pogovori po mobilnem telefonu hodite naokoli po pisarni, - v trgovini naredite kakšen dodaten krog med policami.

Ob vsem napisanem bi poudarila, da si je najpomembneje zapomniti, da boste brez svojega truda obstali in vzdrževali boleče stanje. Zato upajte in se zavedajte, da je svet narejen tako, da ko se zaprejo ena vrata, je vedno možnost, da se odprejo druga. Za to pa moramo v prvi vrsti nekaj narediti sami, seveda ob pomoči drugih, kar je neprecenljivega pomena. Pa naj bodo to prijatelji, živali ali strokovna pomoč, za katero naj vas nikoli ne bo sram prositi! To je namreč del osebne človeške higiene in modrosti.