Nedelja, 27. 9. 2026, 4.00
2 weeks, 5 days
Račun Goloba in aretacija direktorja GEN-I v Romuniji
Direktor družbe GEN-i Sonce Gregor Hudohmet je priprt v Romuniji, smo izvedeli včeraj. Osumljen naj bi bil korupcije. Zgodilo se je v državi, v kateri so Robertu Golobu že v prejšnjem desetletju ukradli identiteto in mu odprli bančni račun, v banki streljaj od predstavništva GEN-I. Na računu potem ni bi bilo nobenega prometa. Tako je vsaj trdil. S to presenetljivo novico se je končal teden, ko opozicija ni odstavila Zorana Stevanovića, vladajoči pa ne opozicijske podpredsednice Nataše Avšič Bogovič. Razplamtela pa se je kampanja pred štirimi referendumi.
Levi sindikati pa so za Svobodo, SD in Levico zbrali še več kot 40 tisoč podpisov za referendum o nižanju davkov in prispevkov, ker naj bi to koristilo bogatim, škodilo pa proračunu, katerega poraba je eksplodirala v času prejšnje vlade Roberta Goloba, ki se s pregonom korupcije ni proslavila. Bolj se je s čistkami in nastavljanjem svojih. Sredi tega meteža je Janez Janša Donalda Trumpa z ženo Melanijo med zasedanjem generalne skupščine OZN povabil v Slovenijo.
V ZDA pa se je Janša srečal še z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in nadaljeval normalizacijo odnosov s to državo, ki jih je prejšnja vlada skoraj prekinila. Oboje, vabilo Trumpu in normalizacija odnosov z Izraelom, pretresa skrajneže na levi pri nas.
Trumpu je v ZDA v tem času spodletel poskus mehke "depolitizacije" v slogu Roberta Goloba, ko je novinarjem CNN, MS NOW in Politico z odvzemom akreditacij onemogočil vstop v Belo hišo. Označil jih je za Fake news. Ni pa Trump, kot se je to zgodilo pri nas, odstavil poslovnega in uredniškega vodstva teh medijev, da bi nastavil sebi pokorne. Odločitev o odvzemu akreditacij je morala Bela hiša že popraviti. Ne zaradi bojkota drugih medijev, ki so solidarizirali s hišami, ki so ostale brez vstopa. Sodnik Timothy Kelly je z začasno odredbo odločil, da je bil odvzem izveden brez preglednih meril in ustreznega postopka. Pravno napačno. Veliko bolj radikalen ukrep, depolitizacijo RTV Slovenija s predčasnimi odstavitvami poslovnega in uredniškega vrha ter posledičnim pošiljanjem novinarjev na cesto, je prejšnji vladi za krajši čas tudi pri nas ustavilo ustavno sodišče. A si je pozneje premislilo in je depolitiziranje medijev na koncu razglasilo celo za ustavno vrednoto.
Drugače je bilo še, da v Sloveniji ni bilo omembe vredne novinarske solidarnosti. Obratno, čistko manjšine je večina podprla.
Nismo Amerika.
Molk, ki govori
Odnos do medijev, ki je nadgradnja Trumpovega, novinarji in uredniki tu tudi čisto osebno čutimo. Zdaj si, zdaj te ni, je Milan Kučan to lani opisal novinarki POP TV Žani Vrtačnik na Dražgošah. Pogovor je šel tako: Kučan: "Vi ste? Od katere televizije ste vi?" Novinarka: "POP TV." Kučan: "A POP TV ste. Zanimivo. Imate še službo? Imate?" Novinarka: "Zakaj pa to vprašanje?" Kučan: "Ja. Danes je to vse dinamično, sad te ima, sad te nema."
Čuti se pa ta sistem tudi na bolj blage načine. Na Siol.net smo, da bi zagotovili poštenost pred letošnjimi referendumi in volitvami, k intervjujem povabili predstavnike različnih strank in institucij. Večina, z leve in desne, je pristala. Bilo je tudi nekaj zavrnitev. Te so normalna stvar. Predsednica republike Nataša Pirc Musar poleti ni bila zainteresirana za pogovor po prometni nesreči in zapletih pozneje. Na intervju za Siol.net, zaprosil je David Kos, pa niso pristali iz Levice. Tudi s tem ni nič narobe. Politiki se lahko tako odločijo. Posebnost pa je Svoboda, ki jo je za intervju po pogovoru z Aleksandrom Reberškom (NSi) pred tednom zaprosila novinarka Ksenija Mlinar. Ta intervju bi moral biti objavljen danes. Na prošnje, ki so bile poslane na več njihovih naslovov, niso odgovorili. Ne komunicirajo.
Takšno ravnanje je nenavadno. Kot je nenavaden odvzem akreditacij. Na molk se niti pritožiti ni mogoče. Razen javno, da to povemo. Za uredništvo pa je težava. Tudi pred referendumi. Na soočanje zadnji teden smo povabili predstavnika največjih strank: Svobode in SDS. Ker je to pravilno. Po nenavadnih izkušnjah s Svobodo pa smo že v vabilu opozorili, da bomo, če do srede prihodnjega tedna ne bo nobenega odziva (torej celo zavrnitve ne), povabili alternativne sogovornike.
Kako se bo razpletlo, je težko reči.
Molk iz Svobode je tudi zgovoren. Govorijo le s svojimi. Tako ravnajo že vse od takrat, ko smo pred prejšnjimi volitvami na Siol.net razkrili nakazila podjetju SEE M. & C, ki ga je ustanovila še kot novinarka Siol.net Vesna Vuković in na katerega je iz GEN-I steklo 103 tisoč evrov. Klemen Boštjančič je podjetju prek svojega svetovalnega centra Brio nakazal 34 tisoč evrov, 60 tisoč evrov je nakazalo Gorenje, 73 tisoč evrov pa podjetje Adventura Investments. Molk se je še okrepil, ko sem sam razkril, da ima Golob, ki trdi, da nima bančnih računov v tujini, enega vsaj v Romuniji tik ob predstavništvu GEN-I. Golob je na to kritiko odgovoril časopisu Delo, ki mu ni očital, da ima račun, za katerega trdi, da ga nima. Povedal je, da so mu ukradli identiteto. Včeraj se je tam za zapahi znašel direktor podjetja GEN-I Sonce. Prijeli bi ga naj zaradi korupcije. Kar je v Sloveniji skoraj nekaj nemogočega.
Pri plačilih SEE M. & C še do danes niso odgovorili. Tega ni storil Golob in tudi ne Vukovićeva, ki je po tem, ko je z Necenzuriranimi odšla iz Siol.net, postala predstavnica za stike z javnostjo Svobode in celo generalna sekretarka stranke Roberta Goloba. Parlamentarno preiskavo, ko je opozicija poskušala preveriti nenavadna nakazila, so Svoboda, SD in Levica z večino, ki so jo imeli v prejšnjem mandatu, onemogočali več let. S celo serijo manevrov. Na koncu so na vrh komisije, ko so jo na zahtevo državnega sveta le morali ustanoviti, postavili kar poslanca Golobove stranke Tomaža Laha. Da ne bi nič preverili. Ta vzorec, ko namesto opozicije "nadzirajo" sami sebe, so uporabili celo večkrat. Preverjanje Golobovih pritiskov na notranjo ministrico Tatjano Bobnar, da bi izvedla še drugo čistko v policiji, je "izvajal" predsednik druge preiskovalne komisije Miha Lamut, tudi iz Svobode. Opozicijski parlamentarni nadzor vlade so depolitizirali. Da spomnimo še to: SDS kot največji opozicijski stranki so onemogočili vodenje obeh nadzornih komisij: za proračun in obveščevalne službe.
V takšni državi čudaških voditeljev smo živeli. In večina medijev je bila tiho.
Dvojni standardi vesoljske dimenzije
To je še posebej zanimivo te dni, ko spremljamo besne proteste teh, ki so te umazanije počeli, ko morajo krajši čas čakati na razplet referenduma, po kakšni zakonodaji bodo zdaj njihove preiskave potekale. Referendum so zahtevale te iste stranke, Svoboda, SD in Levica, ki so preiskovanje Goloba sistematično s celim kupom manevrov pred tem onemogočale več let in ki so pred počitnicami zahtevale odstavitev predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, ko jih je njihovo lastno ravnanje doletelo v zelo blagi obliki.
Večina medijev je v nebo vpijoče dvojne standarde v celoti in povsem spregledala.
Da bi preprečili preiskovanje GEN-I, Star Solarja in Borzena ter podobnih državnih podjetniških podvigov, so v prejšnjem mandatu celo spremenili zakonodajo, da bi preiskovanci s pritožbami na ustavno sodišče za dalj časa preprečili vsako preiskovanje. Ustavno sodišče jim je to, predlagateljica neustavne rešitve za pomoč Robertu Golobu je bila Urška Klakočar Zupančič, nedavno razveljavilo kot kršitev ustave.
Postopek je sprožil državni svet, s predsednikom Markom Lotričem bo intervju objavljen čez teden kot alternativa, ker so nas zavrnili iz Svobode.
Ko gre za ameriške predsednike, je bil zadnji obisk Slovenije pred skoraj dvema desetletjema, ko je George W. Bush prišel na vrhu EU–ZDA leta 2008, takrat je Janša vodil svojo prvo vlado. Vladimir Putin je bil v Sloveniji nazadnje leta 2016, že po okupaciji Krima, vlado je vodil Miro Cerar. Obisk je vrnil Marjan Šarec in takoj po obisku odstopil. Putin je bil v Sloveniji pred tem še dvakrat, najbolj odmevno je bilo, ko se je v času Janeza Drnovška leta 2001 na Brdu srečal z Bushem, ki je bil v Sloveniji dvakrat. Pred tem pa je bil v Ljubljani še Bill Clinton. Je pa Trump edini, ki ima ženo iz Slovenije, hkrati pa tudi največ besnih kritikov, ki se napajajo tudi iz ideologije prejšnjega režima, po kateri sta bila ZDA in Izrael imperialistična sovražnika delavskega ljudstva. To ideologijo so med ljudstvo širili mediji in šolstvo, ki so bili v času socializma podobno "depolitizirani" kot danes.
So pa že v prejšnjem režimu tisti na vrhu v te "imperialistične" države redno romali na izobraževanja, počitnice in po denar. Kot danes Nika Kovač.
Mediji pa so večinoma že tako resno depolitizirani, da se jim ne zdi niti več čudno, da danes, ko ni takoj ustanovljena preiskovalna komisija, protestirajo tisti, ki so prej nadzor onemogočali dolga leta, hkrati pa na vso moč preiskovali redke opoziciji naklonjene medije in novinarje. S Tamaro Vonta, ob kateri je sedel Tomaž Modic iz uredništva Necenzuriranih, ki nam je dokazoval, kaj je pri nas neodvisen medij in novinar. Tisti, ki dela za Vonto in Svobodo ter ga ti tudi plačujejo, na primer z denarjem parlamenta.
To je ta ustavna vrednota depolitizacije.