Nedelja, 14. 5. 2017, 4.00
7 let, 2 meseca
Za velike fante in (tudi) dekleta: pettonski dirkaški tovornjak, ki zadimlja, rjove in "drifta" #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,55
Prodaja velikih tovornjakov v Evropi strmo raste, s tem pa postajajo bolj mikavne tudi njihove dirke. Tam tovornjaki nimajo hladilnikov, klime in televizije, temveč le špartansko dirkaško opremo, več kot tisoč "konjev" in oglušujoč zvok šestvaljnih dizelskih motorjev. Med evropsko elito, kjer se za prevlado borijo satelitska moštva znamk Iveco, MAN, Buggyra in Mercedes, so letos prvič tudi Slovenci.
Pogled na tovornjak, kot ga nismo vajeni. To je prizor iz boksov uvodne dirke evropskega prvenstva v Avstriji.
Evropsko prvenstvo v dirkah s tovornjaki so v osemdesetih letih izumili proizvajalci, ki so si v zaostrenih razmerah na trgu zaželeli športnega merjenja mišic. Na dirkah, kjer je v boksih pokalo od strasti, napetosti in čustev pred polnimi tribunami, so se lahko učinkovito borili za naklonjenost kupcev.
Evropsko prvenstvo danes ni več prava neposredna tekma tovarniških moštev, saj proizvajalci ponujajo bolj tehnično kot finančno podporo zasebnim moštvom. Izjemi sta morda nemški MAN in italijanski Iveco, ki je letos v svojo sredino zvabil štirikratnega evropskega prvaka Jochena Hahna.
Danes je industrija težkih gospodarskih vozil spet v vzponu. Lani so na primer v državah Evropske unije prodali 292 tisoč tovornjakov z največjo dovoljeno maso nad 16 ton, poleg tega pa še 60 tisoč vozil z največjo dovoljeno maso od 3,5 tone do 16 ton. Porast je bil 11-odstoten, kažejo podatki evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev ACEA. V Sloveniji so lani prodali okrog 1.900 gospodarskih vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Nov tovornjak vlačilec stane okrog 90 tisoč evrov, temu pa moramo prišteti še okrog 30 tisoč evrov za prikolico. V povprečju lahko tovornjak mesečno prevozi od 12 do 14 tisoč kilometrov.
Z razvojem motorjev je v zadnjih 20 letih močno padla povprečna poraba tovornjakov. Če je nekoč polno obremenjen tovornjak z bruto maso 40 ton na sto kilometrov porabil 50 litrov goriva, lahko ta danes znaša le še okrog 27 litrov goriva na sto kilometrov. Poraba se je torej skoraj prepolovila, kar pozitivno vpliva tako na okolje kot tudi na poslovanje prevoznikov. Gorivo predstavlja približno 30 odstotkov njihovih stroškov. Takšna razlika v porabi goriva pri 12 tisoč prevoženih kilometrih predstavlja razliko okrog 2.700 litrov goriva na mesec oziroma 32 tisočakov na leto. V treh letih torej prevoznik zahvaljujoč novejšim motorjem Euro 6 ne le bistveno manj onesnaži okolje, temveč tudi privarčuje za nov tovornjak.
Novi tovornjak evropskega prvaka Jochena Hahna je iveco stralis 440 E 56 XP, ki ga poganja 13-litrski motor z močjo okrog 1.150 "konjev".
Pettonske pošasti imajo več kot tisoč "konjev" in pet tisoč njutonmetrov navora
Ko je na štartni črti ugasnila rdeča luč in se je začel tako imenovani leteči štart, prodajne številke iz vsakdanjega tovornega prometa niso več veliko veljale. Dirkaški tovornjak nima prav veliko skupnega s serijskim. Motorji, ki zmorejo okrog 1.200 "konjev", so predelani. Moštva večinoma uporabljajo 12,4-litrske dizelske šestvaljne motorje, kjer je vse prilagojeno eksplozivnosti v krajšem obdobju. Zadnji pogonski kolesi se radi zavrtita v prazno, saj elektronskih pomagal ni. Še dobro, da je količina navora omejena na 5.500 njutonmetrov.
Že na prvi pogled je dirkaški tovornjak tudi nenavadno nizek. Močno spuščeno je podvozje, vse blažilnike je seveda mogoče tristopenjsko nastaviti in ta del priprave pogosto tudi odloča dirke. Vsi tovornjaki imajo namreč iz varnostnih razlogov najvišjo hitrost omejeno na 160 kilometrov na uro. Če bi šlo hitreje, bi lahko bilo resnično nevarno. Tak tovornjak ima namreč maso več kot pet ton in kljub predelavi se ne ustavi tako hitro kot običajen športni avtomobil.
Voznikov prostor v dirkaškem tovornjaku. Na desni je prestavna ročica, a celo progo v Spielbergu vozniki odpeljejo v eni prestavi. Pomembna sta oba monitorja, kjer se izpisujejo podatki o vozilu. Med njimi je eden najpomembnejših tisti o temperaturi zavor.
Stikala za nastavljanje hlajenja zavor z vodo.
Ključna je poraba vode, ki hladi zavore
Za razliko od cestnega tovornjaka ti dirkalniki nimajo klimatske naprave, kaj šele televizije, hladilnika ali postelje. Namenjeni niso cestnemu nomadstvu, temveč doseganju optimalnega rezultata na dirkališčih.
Obremenitve so velike in pri tovornjaku najbolj trpijo zavore. Njihova idealna temperatura je od 250 do 300 stopinj Celzija, ko pa gre kaj narobe, se hitro lahko ogrejejo tudi na okrog 600 stopinj Celzija. Dirkač ima v tovornjaku posebno stikalo, s katerim regulira dolivanje vode na zavorne diske in s tem skrbi za pravo temperaturo. To ima ves čas izpisano kar na dveh zaslonih in hlajenje zavor je dejansko ena najpomembnejših parametrov delovanja tovornjaka. Ta med dirko porabi okrog 250 litrov vode.
Štrene v evropskem prvenstvu meša tudi 32-letna Stephanie Halm, ki je z MAN-ovim tovornjakom včeraj na kvalifikacijah in na prvi dirki osvojila celo drugo mesto.
To je tovornjak češke ekipe Buggyra. Izhaja iz osnove ameriškega Freightlinerja (model fat fox), Čehi pa so zanj v svojem centru v Pragi sami razvili motor. V moštvu dela več kot 20 ljudi, pripravljajo pa tudi motorje za dirkaške tovornjake za vztrajnostne relije in vojaška vozila. Tovornjak, s katerim je dirkal Alen Draganovič, poganja 12,5-litrski šestvaljni motor z močjo 1.050 "konjev" in elektronsko omejenimi 5.500 njutonmetri navora. Masa tovornjaka je 5.350 kilogramov.
"Dirka je nekaj povsem drugega kot kvalifikacije ali treningi. Sem popoln novinec, mnogo mojih tekmecev pa s tovornjaki dirka že leta. Že pred prvo dirko sem vedel, da nas čaka dolga pot učenja in iz tega vidika so bili doseženi časi in vožnja danes v prvi dirki na zadovoljivi ravni," je po prvih dveh dirkah povedal 26-letni Alen Draganovič.
Slovenec v dirkaški tovornjak kot popoln novinec
Na dirkah s tovornjaki evropskega prvenstva bomo imeli letos prvič svoja predstavnika tudi Slovenci. V tovornjaku češke ekipe Buggyra se bosta na izbranih dirkah izmenjevala Enes Draganovič in njegov 26-letni sin Alen Draganovič. Na prvi dirki sezone je mesto v tovornjaku pripadlo sinu, ki pred tem še nikoli ni dirkal. Debi je doživel na slavni stezi formule ena v druščini bistveno bolj izkušenih dirkačev. Na kvalifikacijah je za prvo deseterico zaostal za devet desetink sekunde.
"Seveda, za Alena je ta dirka zagotovo zelo težka. Dobro se spomnim svoje prve v Estorilu na Portugalskem. Dobro je, da je na testiranju pred sezono odpeljal kar precej krogov in pridobil vsaj nekaj kilometrine. Seveda pa ga pravi test čaka na štartu, ki je zelo zahteven, in na pravi dirki," je po kvalifikacijah o Draganoviču razmišljal njegov moštveni kolega Adam Lacko, lanski evropski podprvak v dirkanju s tovornjaki. Mladi Slovenec se je kljub temu na dirki dobro držal, a plačal davek neizkušenosti.
Jochen Hahn je prvi obraz današnjega evropskega prvenstva z dirkaškimi tovornjaki. Nemec je bil v zadnjih petih letih štirikrat prvak, enkrat pa podprvak.
Zadnji del je bistveno lažji od sprednjega dela z vgrajenim motorjem, pogonski kolesi pa za nameček nimata elektronskega sistema proti zdrsevanju. Kdor je preveč neučakan in ima na izhodu iz ovinka pretežko desno nogo, se lahko pred tribuno navijačev kaj hitro zavrti.
Čeprav v prvenstvu sodelujejo predvsem satelitska zasebna moštva, ki od proizvajalcev dobijo tehnično (in tudi finančno) pomoč, so dirke s tovornjaki zaradi svoje posebnosti še vedno velik magnet za ljudi.
