Četrtek, 28. 2. 2019, 4.00
5 let
Je napočil čas za nakup električnega avtomobila?
Trije Slovenci podirajo tabuje: nič več premoženja za avto?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
26
Komu v Sloveniji je električni avtomobil namenjen, kdo in koliko lahko z njim privarčuje ter kakšen je realen režim vsakodnevne vožnje brez podpore fosilnih goriv v službo ter nazaj domov? Električni nissan leaf smo preizkusili s tremi našimi bralci, ki sodijo v veliko skupino potencialno najprimernejših lastnikov električnih avtomobilov.
Video – V službo in nazaj domov z elektriko
Avtomobilska prihodnost je vse bolj električna, električni avtomobil pa še vedno prinaša številne tabuje - predvsem glede njihove vsakodnevne uporabnosti, ki je povezana z dosegom vozila in številom razpoložljivih (in delujočih) polnilnic. Nato je tu še začetna maloprodajna cena, ki je višja kot pri klasičnih avtomobilih. Vse to v javnosti poraja dilemo, komu je tak avtomobil danes resnično namenjen.
Nissan leaf ima trenutno na voljo baterijo s kapaciteto 40 kWh, še letos pa predvidoma dobi tudi večjo baterijo s kapaciteto 60 kWh.
Več kot sto tisoč Slovencev se dnevno v službo vozi v drugo regijo
Zato smo tokrat krmilo električnega nissana leafa dali v roke trem Slovencem, ki spadajo v osrednjo skupino potencialnih uporabnikov električnih avtomobilov. To so dnevni migranti, ki se v službo vsak dan vozijo vsaj od sto do 200 kilometrov. Letno torej prevozijo veliko kilometrov, njihove vsakodnevne poti pa so tudi dokaj predvidljive in rutinske.
Takšnih ljudi nikakor ni malo in ti so tudi najbolj izrazite potencialne stranke za trgovce z električnimi vozili. Konec leta 2014 je bilo dnevnih migrantov, ki se vozijo v službo v drugo občino, po podatkih statističnega urada 392 tisoč (51 odstotkov vseh dnevnih migrantov). Zaradi slabega javnega prevoza jih je pred petimi leti med temi migranti za prevoz kar 87 odstotkov uporabljalo avtomobil, kar 130 tisoč migrantov pa se je pred štirimi leti v službo vozilo celo v drugo regijo.
Preizkus z našimi bralci: do Ljubljane in nazaj iz Kopra, Zreč ter Kočevja
Vsi trije naši bralci se med tednom vsak dan vozijo v Ljubljano iz oddaljenih krajev Slovenije. Andrej iz Kopra, Mathias iz Zreč, Danijel pa iz Kočevja. Tako smo njihove vsakodnevne scenarije mobilnosti preverili v režimu uporabe zgolj avtoceste (Koper), kombinaciji regionalne ceste in avtoceste (Zreče) ter samo z uporabo podeželske ceste (Kočevje).
Najkrajšo pot ima Danijel iz Kočevja, ki jo je z električnim leafom zato tudi najlažje prevozil brez vmesnega polnjenja. Pri vožnji iz Kopra in Zreč je šlo v primeru osnovne baterije bolj na tesno. Andrej in Mathias sta si privoščila en 15-minutni postanek za polnjenje baterije. To so njihovi končni vtisi in ocena potenciala električnega avtomobila za lastne povprečne dnevne potrebe mobilnosti.
Osnovni leaf v Sloveniji stane 35 tisoč evrov, kupci pa lahko računajo še na 7.500 evrov subvencije. Razičica z najvišjo stopnjo opreme je štiri tisoč evrov dražja.
Trenutno vozim avtomobil z 1,6-litrskim dizelskim motorjem, povprečno me na mesec gorivo stane okoli 350 evrov. Živim v središču Kopra v stanovanjski hiši, a z avtomobilom ne morem pripeljati do vhoda in polniti ponoči na hišni vtičnici. Pokritost s polnilnicami v Kopru je zelo dobra, za zdaj so tudi večinoma proste. Enkratni dnevni postanek za polnjenje na avtocesti, ki je dolg 15 minut, mi ne spremeni zdajšnje dnevne rutine. Tudi zdaj se namreč na poti ustavim in popijem eno kavo.
Mathias, relacija Zreče-Ljubljana-Zreče
Iz Zreč se vozim vsak dan z avtomobilom, uporaba vlaka na relaciji Celje-Ljubljana bi mi dnevno odvzela še približno dve uri časa. Gorivo me na mesec stane od 400 do 450 evrov. Električni avtomobil mi je bil všeč, ker kljub nekoliko počasnejši vožnji do 120 kilometrov na uro časovno nisem izgubil omembe veliko časa. Za volanom sem bil mirnejši in takoj sem opazil, da je takšna tudi moja vožnja. Blizu službe imam tudi polnilnico in bi lahko tako to tudi izkoriščal.
Danijel, relacija Kočevje-Ljubljana-Kočevje
Zelo zanimiva izkušnja. Že ko sem zagnal motor, se ni nič slišalo in sploh nisem vedel, da smo že nared za vožnjo. Prvič sem vozil električni avtomobil, najbolj sem bil navdušen nad takojšnjimi pospeški in lepo izkušnjo vožnje. Trenutno se v Ljubljano vozim še s svojim avtomobilom, na mesec me gorivo stane do 180 evrov. V Kočevju imamo le eno polnilnico. Če bi jih bilo več, bi se morda našel še kakšen električni avtomobil. Ga je pa nedavno kupil moj sodelavec iz bližine Ljubljane.
Naši trije bralci so se prvič soočili z električnim avtomobilom.
Vožnja po avtocesti je za baterijo električnega avtomobila najmanj prijazna. Poraba je znašala slabih 19 kilovatnih ur (kWh) na sto prevoženih kilometrov. Vožnja med Ljubljano in Koprom je iz vidika porabe zahtevna tudi zaradi vzpona med Koprom in Kozino. Z enim polnjenjem bi lahko prevozili celotno pot, že 15-minutni postanek za polnjenje na hitri polnilnici DC pa doseg podaljša za okoli 50 kilometrov.
Relacija Zreče-Ljubljana-Zreče (195 kilometrov, poraba: 17,3 kWh/100 km, čas vmesnega polnjenja: 10 min.)
Med Zrečami in Celjem smo peljali po regionalni podeželski cesti, preostanek pa po avtocesti. Približno petina skupne poti (38 kilometrov) je potekala po regionalni cesti. Skupna poraba je bila zato manjša, na štajerski avtocesti je v prometnih konicah tudi povprečna hitrost pogosto precej manjša kot 120 kilometrov na uro. Leaf bi brez vmesnega polnjenja teoretično zmogel vožnjo v obe smeri, a smo tudi tu opravili okoli desetminutni postanek za polnjenje.
Relacija Kočevje-Ljubljana-Kočevje (124 kilometrov, poraba: 13,6 kWh/100 km, čas vmesnega polnjenja: /)
Vožnja po podeželski cesti prinaša še dodatno nižjo porabo električne energije. Kočevje sodi med mesta v Sloveniji (podobno tudi Idrija, Trbovlje …) s primerno razdaljo do Ljubljane za dnevne migracije. Poraba je na naši poti padla pod 14 kilovatnih ur na sto prevoženih kilometrov. Z enim polnjenjem bi lahko prevozili pot iz Kočevja v Ljubljano in nazaj, še vedno pa bi bilo dovolj energije za vsaj še eno vožnjo do Ljubljane. Vmesna polnjenja zato niso bila potrebna.
Okvirni pregled hitrosti in učinka polnjenja vozila:
|
|
Režim polnjenja: |
Pridobljena energija/ podaljšan doseg |
|
'Hitra' polnilnica DC (moč: 50 kW) |
10 min. polnjenja |
8,4 kWh, okoli 47 km |
|
|
od 30 do 80 % |
25-30 min., okoli 114 km |
|
|
od 80 do 100 % baterije |
1 ura |
|
'Mestna' polnilnica AC (moč: 20 kW) |
1 ura (dejanska moč: 7,2 kW), pod 80 % baterije |
7 kWh, okoli 40 kilometrov |
|
|
od 30 do 80 % baterije |
Slabe 3 ure, okoli 114 kilometrov |
|
Navadna hišna vtičnica (moč: 3,2 kW); mogoča nadgradnja na moč 7,2 kW (wallbox) |
10 ur |
25-30 kWh, okoli 170 kilometrov (pri wallboxu polna baterija) |
Polnilnih mest je vse več, sredi Ljubljane je pred trgovskim centrom na voljo tudi brezplačna hitra polnilnica DC (50 kW).
Prihranki so lahko izjemni: v petih letih tudi okoli 17 tisoč evrov
Dnevni migrant se v službo vozi 20 dni mesečno in vsak dan prevozi dobrih 200 kilometrov. Če bi koristil ugodno nočno tarifo, bi se po podatkih enega izmed dobaviteljev električne energije račun zaradi polnjenja vozila povišal za okoli 37 evrov. Ta znesek bi zadoščal za okoli 4.400 kilometrov. Ta voznik bi za sto prevoženih kilometrov plačal le dobrih 80 centov.
To je sicer idealen primer, ko bi baterijo vedno polnili v času nizke nočne tarife in v okviru enega izmed trenutno obstoječih ugodnih paketov. Tudi v primeru nekoliko višje cene in vmesnih krajših polnjenj na hitrih polnilnicah ob avtocestah, je strošek stotih kilometrov še vedno nizek. Poudariti je sicer treba, da je take izračune težko posploševati in da se prilagajajo posameznemu vozniku, načinu njegove vožnje, konfiguraciji cest in podobno.
Je napočil čas za nakup električnega avtomobila?
Če izvzamemo premijske avtomobile (tesla S in X, jaguar e-pace, audi e-tron quattro …), se je začel razvijati tudi trg cenovno dostopnejših (in vsakodnevno dovolj praktičnih) električnih avtomobilov. Nissan bo svojemu leafu poleg osnovne različice (baterija 40 kilovatnih ur) letos dodal različico z večjo baterijo 60 kilovatnih ur, enako ima od letos tudi hyundai kona. Prav tako letos lahko pričakujemo električno različico peugeota 208 (zmogljivost baterije 50 kilovatnih ur), Volkswagen pa bo predstavil svoj prvi namenski serijski električni avtomobil s platforme MEB. To so že vsi avtomobili, ki združujejo vsakodnevno praktičnost z dovolj velikim dosegom.
Z novimi modeli se bo letos in v naslednjih letih predvidoma tudi povečala prodaja električnih vozil. Nissan, Renault in BMW so lani v Sloveniji prodali dobrih 300 svojih električnih vozil (leaf, zoe in i3).
26