Ponedeljek, 3. 11. 2025, 4.00
8 ur, 10 minut
Alpine A290 in zanimiva cesta pri Sevnici
Skrita cesta, ostanki barvnih robnikov in avtomobil, ki je na cestah prava redkost #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,08
Kaj zmore električni alpine A290 na cesti med Impoljco in Studencem pri Sevnici, kjer na nekdanje mednarodne gorsko hitrostne dirke še vedno spominjajo ostanki barvnih cestnih robnikov?
Kadar iščemo v Sloveniji znane ceste, redkeje zapeljemo v ta del na meji med Štajersko in Dolenjsko. Sevnica je mesto, ki ga navadno ne povezujemo s hitrimi avtomobili. Nekoč pa je bilo drugače - tu so namreč več let organizirali mednarodno priznano gorsko hitrostno dirko in to po odseku ceste, ki je še danes pravi užitek za avtomobilske sladokusce.
To je dobre tri kilometre dolg odsek med Impoljco proti Studencu. Nekaj hitrih odsekov, ostrejših lasnic, pa zanimive kombinacije - ta cesta je še vedno odlična. Nekoč so tu dirkali takšni predelani avtomobili kot formule in športni prototipi. Na dirkaško preteklost še vedno kaže nekaj ostankov pobarvanih modro-belih robnikov. Prva dirka v Sevnici je bila leta 1992, zadnja z nekaj vmesnimi premori leta 2010.
Vse prej kot le preoblečena Renaultova petka
Obisk te zanimive ceste je bil tokrat razlog za preizkus električnega alpine A290. To je novodobni avtomobil znamke Alpine, ki poskuša igrati na električno noto, vsaj prvi korak pa so storili z nadgradnjo renaulta 5. To pa vendarle ni le preoblečena petka v nekoliko ostrejše zunanje linije, A290 je dejansko kar občutna nadgradnja in avtomobil, zato vse prej, kot razočara. Zunanjost je prava, zanimiva in vpadljiva, A290 je šest centimetrov širši od petke, nekoliko so nadgradili tudi podvozje in večvodilno zadnjo premo. Oddaljenost od ceste je enaka, avtomobil pa ima že serijsko 19-palčna platišča.
Menjalnik na tipke, pijačo pa pustite zunaj
Notranjost je všečna in dovolj drugačna, da daje vtis znamke Alpine. Poleg drugačnega volanskega obroča je sprememba predvsem v upravljanju z menjalnikom. Obvolansko ročico so zamenjali gumbi med sprednjima sedežema. Ravno praktični sicer niso, saj bi bil na primer vrtljiv gumb za voznika enostavnejša rešitev. V notranjosti bosta sprednja potnika pogrešala držala za pijačo, kar na cestnem potepu ni zanemarljivo. Tudi hidracija je pomembna za vozniško zbranost.
Moč hitrega polnjenja? Najvišja moč je znašala okrog 98 kW, a je trajala zelo malo časa. Do 60-odstotne napolnjenosti je moč enakomerno padala do 51 kW.
Posebnosti? Tipka za dodatno moč (na primer pri prehitevanju) in vrtljiv gumb za nastavitev jakosti zavorne rekuperacije. Takšno stikalo spominja na dirkalnike, a v praksi so uporabnejše obvolanske ročice.
V eni simulaciji gorske dirke ob pet odstotkov baterije
Pogon sestavljata 220-kilovatni elektromotor in baterija s kapaciteto 52 kilovatnih ur (kWh). Pospešek do sto kilometrov na uro znaša 6,4 sekunde. Ni slabo, čeprav bo za nekaj več adrenalina potrebna že precej ožja in ovinkasta cesta.
Med Impoljco in Studencem se lahko ta malček pelje zelo hitro in dinamično. Ker zapore sprednjega diferenciala ni, bo treba v ostrejših ovinkih kar nekaj občutka pri dodajanju moči. Toda če odmislimo zvok motorja, ki ga pač ni, je avtomobil na taki cesti dovolj zabaven. Zato gremo do vrha enkrat, pa potem še drugič, tretjič … zanimiv podatek je, da je ena vožnja, dolga dobre tri kilometre pri polni obremenitvi, zahtevala pet odstotkov baterije. To pomeni okrog 2,6 kWh električne energije. Če bi hipotetično obstajala dovolj dolga neprekinjena cesta, bi torej z eno baterijo lahko tiščali kakšnih sto kilometrov. Verjetno bi bilo teh še nekaj več, saj pri zaviranju in vožnji navzdol baterija izkorišča rekuperacijo zavorne energije in nekoliko napolni baterijo.
Težave? Počasno polnjenje in dejstvo, da Slovenija izven avtocest skoraj nima hitrih polnilnic.
Sam doseg dejansko ni nepremostljiva ovira. Tudi bencinski športniki imajo manjše rezervoarje goriva in visoko na Alpskih cestah ni samoumevno, da vas bo bencinska črpalka čakala za vsakim ovinkom. Tu A290 naleti na precej izrazito težavo - moč hitrega polnjenja (DC) je zelo povprečna (največ 100 kW) in prenizka za avtomobil takšnega kova. Moč bi morala biti višja, da bi športnika nekje na podeželju ob krajšem postanku hitro napolnili in nadaljevali uživanje med ovinki. Če je hitro polnjenje učinkovitejše, potem je dovolj tudi postanek le kakšnih 15 minut.
Vsaj v Sloveniji je dodatna težava, za katero pač res ni kriv Alpine, da je hitrih polnilnic na podeželju izjemno malo. Da bi se s takšnim športnikom podali na roadtrip proti severni Primorski, tja proti Kobaridu, Bovcu in morda še proti Vršiču? Pozabite. Prek meje v Avstriji je drugače, tam je hitrih polnilnic tudi izven avtocest veliko več.
A290 je za Alpine le prehodni model
A290 je sicer zelo nišni, toda kar dobro prepričljiv avtomobil - z upoštevanjem nekaterih omejitev (in prednosti), ki pritičejo električnemu pogonu. Cena testnega avtomobila je 46 tisoč evrov, kar seveda ni malo denarja za slabe štiri metre dolg športni avtomobil, ki s tehničnega vidika elektro pogona ne prinaša ničesar zares prebojnega.
Zato bo Alpine kot samostojna znamka potrebovala namenske modele z večjo tehnično naprednostjo - pričakujemo 800-voltno platformo, večmotorno zasnovo in veliko zmogljivejše polnjenje DC, pa jasno tudi zaporo diferenciala spredaj v različicah z dvokolesnim pogonom. Še to - Alpine je na osnovi A290 izdelala tudi že konceptni reli avtomobil in ta omenjeno zaporo že ima.
