Četrtek, 16. 3. 2017, 19.35
6 let, 7 mesecev
Revolucija? Lahko roboti zamenjajo tudi varnostnike?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,60
Lahko varnostnike na prireditvah in v podjetjih zamenjajo samodejno delujoči roboti? Ti gredo lahko že danes na obhode, znajo opozoriti na nevarnost in identificirati ljudi. Strokovnjaki s področja tehnologij prihodnosti opozarjajo predvsem na oborožene robote.
Proizvajalci nekaterih naprednejših robotov obljubljajo tudi večjo samostojnost. Tak robot bo šel sam na obhod po programirani poti in znal samodejno napolniti baterijo. Prav tako bo odpiral vrata in uporabljal dvigalo. (Fotografija je simbolična.)
Varnostne službe menijo, da bodo roboti v prihodnje postali pomočniki klasičnih varnostnikov.
Samodejno delujoča tehnologija postopno vstopa v naš vsakdan. To velja na primer za samodejno vozeče avtomobile, kjer se tehnologija razvija bliskovito, avtomobilski proizvajalci pa vanjo vlagajo tudi veliko sredstev. Volkswagen je kot največji svetovni proizvajalec avtomobilov v Ženevi predstavil študijo, ki nima volana. To je njihova vizija avtomobila prihodnosti, ki bo samodejno razvažal ljudi, opravil nakupe v trgovini in podobno. Taki avtomobili bodo na daljši rok zamenjali današnje taksiste.
Lahko poklic varnostnika izumre?
Se nam lahko podobno zgodi tudi na področju varovanja? Tudi tu se namreč hitro razvijajo roboti, ki znajo že danes pomagati varnostnikom. Kar se danes morda zdi še tematika akcijskih znanstvenofantastičnih filmov, bo po mnenju varnostnih služb postalo realnost. Se morajo torej podobno kot taksisti za svoj poklic bati tudi varnostniki?
Z gotovostjo lahko trdimo, da bo tehnologija prej zamenjala taksiste kot varnostnike. Ti se med delom znajdejo v številnih nepredvidljivih okoliščinah in spoprijemajo s psihološkimi dejavniki, za katere je robote težko programirati. Bolj kot to, česa robot varnostnik ne bi naredil, je sporno vprašanje, ali bi storil kaj preveč. Pred kratkim je tisoč strokovnjakov s področja tehnologij prihodnosti – med njimi so bili tudi fizik Stephen Hawking, soustanovitelj Appla Steve Wozniack in direktor Tesle Elon Musk – opozorilo pred roboti, ki bi imeli umetno inteligenco in bili oboroženi.
"Najverjetneje bodo na področje varovanja vstopili roboti, ki bodo predstavljali koncept sodelovanja med varnostnikom in robotom. Kolaborativni roboti so zasnovani za delo z ljudmi. So relativno cenovno dostopni, prilagodljivi in preprosti za uporabo. V grobem so sestavljeni iz samovozečega vozila in opreme, ki opravlja različne varnostne funkcije. Pomagajo lahko na primer pri obhodih. Varnostnik lahko takega robota usmerja do mesta, kjer se je sprožil alarm, in tak robot lahko preveri stanje," napovedujejo pri Sintalu, kjer zaposlujejo slabih dva tisoč varnostnikov.
Ti so lani na primer zadržali 24 vlomilcev, preprečili 729 kraj, preprečili oziroma pogasili 31 požarov in zaznali 20 izlitij vode.
"Razvoj gre v smeri, da bodo roboti srednjeročno prišli v uporabo kot pomoč varnostnemu osebju. Težje si je predstavljati, da bi roboti kmalu nadomestili človeški razum in presojo usposobljenega varnostnika za ukrepanje ob vlomu ali ropu, na recepcijah, prireditvah, ob tatvinah v trgovinah. Ob tem je zanimiv tudi podatek Mednarodne federacije robotike: skupaj s številom industrijskih robotov v določeni panogi je v preteklem letih raslo tudi število delovnih mest. Zagotovo se bo način dela na področju varovanja dolgoročno spreminjal skupaj s tehnološkim napredkom," potencial robotov ocenjujejo pri Sintalu.
Samodejni roboti izhajajo iz razvoja vojaške industrije.
Roboti že samodejno opravijo obhod, uporabljajo dvigalo, prepoznavajo goste, si napolnijo baterijo …
Roboti bi bili kot pomočniki varnostnikov uporabni tudi v nevarnih situacijah, ko je zaradi različnih dejavnikov ogroženo zdravje varnostnika. Ob tem so neutrudljivi, mogoče jih je sprogramirati in podobno. Ob poplavi v japonski jedrski elektrarni Fukušima bi lahko tako sprogramirane robote takoj poslali na reševanje.
Tako imenovani coboti so danes v uporabi predvsem v proizvodnji, vendar bi jih bilo mogoče uporabiti tudi na področju varovanja. Proizvajalci nekaterih naprednejših robotov obljubljajo tudi večjo samostojnost. Tak robot bo šel sam na obhod po sprogramirani poti in znal tudi samodejno napolniti baterijo. Prav tako bo odpiral vrata in uporabljal dvigalo. Znal bo prepoznati požare in ljudi. Ob zaznavi alarma bo obvestil nadzorni center. Z vidika neoboroženosti je bil izjema robot kitajskega Anbota, ki je imel pri sebi električni paralizator. Uporabiti ga sicer ni mogel sam, sprožilo ga je varnostno osebje na daljavo.
Po oceni analitikov bo svetovna prodaja s sto milijonov do leta 2022 narasla na 3,3 milijarde evrov. Danes je v povprečju v proizvodnji na deset tisoč zaposlenih 66 robotov. Južna Koreja ima na deset tisoč zaposlenih kar 478 robotov, sledita ji Japonska (314) in Nemčija (292). Na svetu je 21 držav z nadpovprečnim številom robotov. Med njimi je tudi Slovenija z okrog 80 roboti na deset tisoč zaposlenih. Najhitreje rastoči trg za robote je Kitajska, ki danes na leto kupi več robotov kot vse držav Evropske unije skupaj.
